Zakaj je odstopil Darjo Felda?

dr. Darjo Felda - portret
Darjo Felda l Foto: Urad Vlade RS za komuniciranje

Včeraj je povsem nepričakovano odstopil minister za vzgojo in izobraževanje, Darjo Felda. Svoj mandat je nastopil v začetku lanskega leta, potem ko je bil – z zamikom zaradi zakonodajnega referenduma – sprejet nov Zakon o vladi. Pred tem je bil sekretar na ministrstvu za izobraževanje, sicer pa ima dolgo pedagoško kariero.

Svoj odstop je pojasnil z željo, da se želi vrniti v pedagoške vode. Glede na to, da je ime kandidata za novega ministra že znano – to je Vinko Logaj – pa je zgodba najverjetneje kompleksnejša. Ni skrivnost, da je Felda postopoma izgubljal podporo med svojimi kolegi v Vladi in Državnem zboru. Tudi dejstvo, da je novo ime za ministra že znano, kaže na visoko možnost dogovarjanja v ozadju.

Obljube ministra pred nastopom mandata

Kot bodoči minister se je januarja 2023 predstavil na zaslišanju pred odborom Državnega zbora. Ta odbor je sicer rahla anomalija, saj se od bodočega ministra pričakuje, da postavi cilje svojega mandata – to je pa v nekaterih primerih težko pričakovati. Težko namreč postaviš cilje, če nisi podrobno seznanjen s situacijo (Šarec je kot kandidat za ministra za obrambo mutatis mutandis obljubljal ponovno uvedbo teritorialne obrambe. Njegova obljuba je romala v koš kmalu po tem, ko se je kot minister sestal z ostalimi obrambnimi ministri na srečanju zveze NATO).

Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda na odru
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda l Foto: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje

Ne glede na to, pa je Felda zaslišanje dobro prestal in ni podal nerazumnih ali neizpolnljivih obljub. K temu je najverjetneje prispevala njegova dolga kariera v vzgoji in izobraževanju. Že januarja lani je opozoril na pomembnost vključevanja romskih otrok v programe predšolske vzgoje.

Napovedal je tudi spremembo v povezavi z Nacionalnim preverjanjem znanja (NPZ), tj. da bi se moral rezultat na NPZ upoštevati pri vpisu v srednjo šolo in da bi morali NPZ pisati že tretješolci. Napovedal je še spremembe v srednjih šolah, predvsem pri vzpodbujanju praktičnih veščin.

Napovedane spremembe so bile – tudi po mojih informacijah – med učitelji in profesorji dobro sprejete. Težave v šolstvu presegajo politično ideologijo, predlogi bodočega ministra so bili več ali manj smiselni. Kljub obetavnemu začetku pa Feldi očitno ni uspelo izpolniti visokih pričakovanj.

Očitki – neodločnost in medlost

Šolstvo se v zadnjih letih sooča z obilico težav. Med temi so: kadrovska kriza, ki je izrazita predvsem na področju naravoslovnih predmetov, nizke plače (mladih učiteljev), pritiski staršev, nedisciplinirani otroci, pomanjkanje avtoritete učiteljev, padajoča raven znanja šolarjev in dijakov na večini področij (gre za zaskrbljujoče podatke) ter številne druge okoliščine. Felda je vzbujal veliko upanje, da bo omenjene težave ne samo ustrezno naslovil, temveč tudi rešil.

V času svojega mandata mu je uspelo sprejeti nekaj pomembnih sprememb – Zakon o osnovni šoli je uvedel obvezni tuji jezik za prvošolce, NPZ v tretjem razredu in možnost, da se rezultat na NPZ upošteva pri vpisu v srednjo šolo. Zaradi porasta nasilja v šolah je Felda sodeloval z ministrom za notranje zadeve Boštjanom Poklukarjem, vendar sta ugotovila le, da je potrebna boljša »komunikacija«.

Neuradno naj bi bil povod za ministrov odstop tudi neuspešno reševanje t. i. »romske problematike«. Kot sem zapisal, je Felda problem naslovil, še preden je postal minister. Tema pa je postala aktualna letos, ko so mediji množično poročali o razmerah romskih skupnosti na Dolenjskem. Resor ministrstva za vzgojo in izobraževanje je na tem področju vsekakor pomemben, saj je integracija romskih otrok ključna pri reševanju problema. Gotovo pa gre za širše vprašanje, ki vključuje več različnih ministrstev – ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je le majhen člen v tej zgodbi.

Ne vem, če so očitki nekdanjemu ministru popolnoma upravičeni. Resda na področju nismo bili deležni revolucionarnih sprememb in rešitev za vse omenjene težave. Kljub temu pa se je minister bolj ali manj držal svojih obljub, pri vprašanju šolske prehrane (predlog, da se v osnovnih šolah ne streže svinjina) pa je pokazal tudi odločno držo, saj predloga ni podprl oz. mu je nasprotoval. Tega sicer ni storil na nastopaški ali pompozen način, ampak cilj je bil dosežen – svinjina v šolah ostaja.

Veliko podporo nekaterih učiteljev uživa tudi zaradi tega, ker je omejil institut šolanja na domu. Učenci, ki se šolajo na domu, morajo po novem zakonu opraviti izpite iz vseh predmetov – ne le nekaterih. Nesmiselno je bilo, da so se učenci, ki so se šolali na domu, v srednjo šolo vpisovali z ocenami, ki so jih pridobili le pri nekaterih predmetih. Več o tem: Spremembe pri šolanju na domu, starši napovedujejo ustavno pritožbo.

Felda sicer ni nizal uspehov po tekočem traku, ampak v primerjavi z nekaterimi drugimi ministri ali ministricami njegov mandat ni povzročil večjih afer in spodrsljajev. Zelo hitro omenjanje novega kandidata pa obenem vzbuja pomisleke, da je njegov odstop posledica dogajanj v ozadju.

Kaj je v ozadju?

Ministrstvo za obrambo je v času, ko poteka vojna v neposredni bližini naše države, bržčas eno izmed pomembnejših ministrstev. Po izvolitvi obrambnega ministra Šarca v Evropski parlament smo ime kandidata za novega ministra dobili šele včeraj – to je Borut Sajovic. Trajalo je torej nekaj mesecev, da je Vlada predstavila kandidata za enega izmed pomembnejših resorjev, čeprav se je dalo v naprej predvideti, da bo Šarec izvoljen in bo mesto ministra za obrambo ostalo prazno.

Pri ministru za vzgojo in izobraževanje je situacija diametralno nasprotna. Odstop Felde je bil popolnoma nepričakovan – celo presenetljiv, ime novega kandidata pa je znano takoj. Vinko Logaj, kandidat za novega ministra, je do nedavnega opravljal funkcijo direktorja Zavoda za šolstvo. Z mesta direktorja je pred kratkim odstopil s pojasnitvijo, da se želi upokojiti – njegov mandat bi sicer potekel šele čez dve leti.

Darjo Felda
Vinko Logaj in Darjo Felda. Foto: Boštjan Podlogar/STA on gov

Okoliščine kažejo oz. namigujejo na to, da je hipna menjava na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje posledica predhodnih dogovorov, ki ne zadovoljujejo najvišjih standardov politične transparentnosti.

Področje slovenskega šolstva zaenkrat še ni tako pereča tema kot npr. področje zdravstva. Skoraj gotovo pa bo v naslednjih nekaj letih – ko bo šole zapustilo veliko učiteljev zaradi upokojitve ali boljših priložnosti na drugih področjih – situacija v šolstvu zelo podobna situaciji v zdravstvu. Morda rošada na ministrstvu kaže, da se je to obdobje že začelo …

VIRRTV
Prejšnji članekObiskovali smo novo knjigarno v Mariboru – v mesto je prišla Beletrina!
Naslednji članekPri največjem infrastrukturnem projektu na področju kulture se zatika pri denarju

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.