V nedeljo bomo na voliščih odločali o treh referendumskih vprašanjih. Pobudnica vseh treh zakonodajnih referendumov je stranka SDS.
Volivci bodo odločali o spremembi treh zakonov: o dolgotrajni oskrbi in o Radioteleviziji Slovenija in o vladi, spremembo katerega je državni zbor sprejel 22. junija. Referendumsko vprašanje glede slednjega se bo glasilo:
Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o Vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?
Kakšne spremembe predvideva novela Zakona o vladi?
Po državnozborskih volitvah, ki so potekale 24. aprila, so stranke, ki so presegle parlamentarni prag, sestavile vlado (koalicijo) in opozicijo. Vlada (Gibanje svoboda, SD in Levica) je sprejela nov Zakon o vladi, s katerim uvaja novo sestavo vlade. Vzpostaviti želijo bolj učinkovito strukturo ministrstev, s katerimi bodo lahko uspešno izvajali (prioritetne) naloge na podlagi koalicijskega dogovora v mandatu 2022–2026.
Nova sestava predvideva 20 ministrov, doslej je imela vlada 14 ministrstev in tri vladne službe, ki so jih vodili ministri brez resorjev. Na novo bi dodali:
- Ministrstvo za solidarno prihodnost: naloge s področja dolgotrajne oskrbe, stanovanjske politike in ekonomske demokracije. Na to ministrstvo prehaja del dela s prejšnjih Ministrstva za okolje in prostor in Ministrstva za zdravje.
- Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije: naloge s področja visokega šolstva, znanosti, raziskovanja, razvoja tehnologij in inovacij. Na to ministrstvo prehaja del dela s prejšnjih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (visoko šolstvo, znanost, raziskovanje) ter Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (področje tehnologije).
- Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo: področja javnega potniškega prometa, trajnostne mobilnosti, energetike, obnovljivih virov energije, varovanja okolja, podnebnih sprememb, učinkovite rabe virov. Nanj prehajajo določena področja treh ministrstev.
Preimenovali bi:
- Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve: področje dela ostaja enako Ministrstvu za zunanje zadeve, dodaja dodatek »in evropske«.
- Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport: od prejšnjega Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se določena področja premikajo na tri druga ministrstva. Na novo pa se dodaja področje športa.
- Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje: iz prejšnjega Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se šport premika na ministrstvo v prejšnji točki, področja visokega šolstva, znanosti in raziskovanja pa na Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
- Ministrstvo za naravne vire in prostor: od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor področja varovanja okolja premikajo na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; področje stanovanjske politike pa na Ministrstvo za solidarno prihodnost. Od Ministrstva za infrastrukturo bo prejelo področje rudarstva.
Poleg tega bi ministrstvi nastali iz dveh Služb vlade:
- Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj: področja regionalnega razvoja ter načrtovanja z nacionalnimi dokumenti in kohezijskimi sredstvi evropskega proračuna.
- Ministrstvo za digitalno preobrazbo: področja informacijske družbe, elektronskih komunikacij in elektronskih storitev javne uprave.
Zakaj ZA?
Predlagatelji spremembe so za uveljavitev zakona, ker bo po njihovi presoji vlada uspešneje izvajala svoje naloge ob drugačni organizaciji. Dosedanjo razdelitev vidijo kot neučinkovito in zastarelo, kar ovira reševanje izzivov sodobne družbe.
»Posamezna ministrstva, pristojna za reševanje aktualnih izzivov, so namreč preobremenjena ali pa si pristojnost za reševanje problemov delijo z drugimi ministrstvi. To onemogoča hitro in učinkovito naslavljanje ključnih izzivov,« so zapisali. Ko bo ministrstev več, bodo kadrovsko vitkejša ter posledično bolj odzivna in učinkovita.
Podporniki zakonov zanikajo očitke o praznem večanju birokracije in stroškov. Dominika Švarc Pipan (SD) v MMC-jevem spletnem klepetu: »Novi Zakon o vladi predvideva zgolj reorganizacijo in ne določa novih delovnih mest. Ministrstva bodo nastala z reorganizacijo že obstoječih kadrov – teh je dovolj – in znotraj obstoječega finančnega načrta. Očitki o bohotenju birokracije in nameščanju novih kadrov so tako popolno zavajanje.«
Zakon podpirajo v Koordinaciji samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS). Menijo, da potrebujemo ministrstvo, ki se bo posvečalo samo znanosti, inovacijam in visokemu šolstvu ter razvoju teh področij. Omogočilo bo večji razvoj Slovenije in naše družbe ter lažje soočanje z globalnimi izzivi, je zapisal predsednik KOsRIS Gregor Anderluh.
Zakaj PROTI?
Predlagatelji referenduma so proti spremembi sestave vlade, ker menijo, da gre za nepremišljeno povečanje števila ministrstev. Po njihovem to prinaša višje stroške, kar dodatno bremeni davkoplačevalce. Poleg tega so mnenja, da večje število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.
Andrej Hoivik (SDS) v spletnem klepetu MMC: »Mi [SDS] smo in bomo vedno zagovarjali vitko državno upravo – torej manj ministrstev, bolj efektivna in učinkovita vlada. Zato smo absolutno proti, da bomo v času visoke inflacije in gospodarskih tveganj, ki prihajajo, plačevali še za dodatni birokratki aparat.«
Marko Balažic (SLS) v spletnem klepetu MMC: »Menimo, da ima vsaka vlada pravico urejati svojo organizacijo samostojno, vendar pa ne z izključnim namenom urejanja delovnih mest odsluženim politikom. Žal vlada ni znala predstaviti argumentov, da gre za kaj več kot le to in ki bi govorili v prid učinkovitosti delovanja.«
Proti je tudi organizacija Zbor za republiko. Predstavnik Aleš Hojs je mnenja, da število ministrstev ne sledi sistemom drugih državah in ne bo pripomoglo k boljšemu delovanju vlade: »Novih ministrstev ne želijo zaradi dejanskih potreb, ampak za delitev stolčkov tistim, ki so jim volivci rekli ne.«
Legitimnost referendumov ščiti kvorum zavrnitve
Da bi na referendumu zavrnili spremembo zakona, mora biti dosežen kvorum zavrnitve. To pomeni, da ni dovolj večina glasov tistih, ki bodo volili. Velja, da mora PROTI glasovati vsaj petina vseh volivcev. Ker bo v nedeljo skupno 1.695.330 volilnih upravičencev, mora proti posameznemu zakonu glasovati vsaj 339.066 volivcev.
Če bo večina volivcev ZA ali če kvorum zavrnitve ne bo dosežen, bo novela zakona sprejeta.
Nedelja, dan referendumov
V nedeljo, 27. novembra, pričakujemo še dva referenduma. V tem tednu si lahko že predčasno glasoval, a če nisi, imamo predstavitev obeh. Preberi si Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi in prispevek Za kaj se gre pri referendumu o noveli Zakona o RTV Slovenija.
Sodeluješ lahko tudi v naši anketi Boš ZA ali PROTI?.
Novinar
