Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!
Slovenska demokratična stranka je nastala leta 1989, njen predsednik je Janez Janša. Stranka je pod vodstvom Janeza Janše trikrat vodila slovensko vlado, po svoji politični poziciji se nahaja na desnici.
Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?
V sistemu vzgoje in izobraževanja mora biti po našem prepričanju osrednja točka uporabnik sistema. Cilj je izobražen in etičen človek, kateremu izobrazba zagotavlja uspešno kariero ter osebnostni razvoj, kakor tudi, da sam v najboljši meri prispeva k razvoju družbe, v kateri živi. V Sloveniji potrebujemo tako naravoslovno, kot tudi družboslovno izobražene mlade. Za zagotovitev kvalitete izvajanja in uspešnosti vseh smeri, pa je potrebna sistematična vzpostavitev ter zagotavljanje povratnih informacij s strani alumnov in njihovih delodajalcev o potrebah in priložnostih za izpopolnjevanje obstoječih študijskih programov in njihovega izvajanja. Obenem je treba celovito spremljati potrebe na trgu dela ter prilagajali vpis in organizacijo v izobraževalnih institucijah. Konkreten primer dobre prakse smo lahko videli lani, ko je vlada po posvetovanjih s fakultetami namenila dodatna mesta za vpis na računalništvo in informatiko ter na medicino in na ta način šla naproti gospodarstvu in zdravstvu, ki nujno potrebuje dodatne računalničarje, informatike in zdravnike.
Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?
V tem mandatu so se realno začele odvijati zadeve. Najprej smo sprejeli zakon o urejanju prostora, ki omogoča občinam lažje in hitrejše pridobivanje prostorskih in gradbenih pogojev. Sprejeli smo gradbeni zakon, ki prav tako onemogoča podaljševanje postopkov za pridobivanje gradbenih dovoljenj. Nenazadnje je bila v letu 2021 sprejeta novela stanovanjskega zakonika, ki je prav tako pospešila možnost za pridobivanje prvih stanovanj. Vlada je tudi sprejela poslovno politiko stanovanjskega sklada in mu naložila, da preko svoje poslovne politike do leta 2025 zgradi 5000 najemnih stanovanj, ki se že začenjajo graditi oz. se nekatera že zgrajena.
Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro pravkar vložila Zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki bo mladim omogočal najem stanovanjskih bančnih kreditov ob 20% lastni udeležbi in s poroštvom države.
Zakon o stanovanjski jamstveni shemi bo tako mladim pomagal pri tem, da bodo lažje prišli do kredita in do lastnega stanovanja. Stanovanjska jamstvena shema naslavlja predvsem mlajšo populacijo staro do 38 let. Opredeljuje se dve vrsti kreditojemalcev, to so zaposleni za določen ali nedoločen čas, katerih kreditna sposobnost je praviloma nizka. Ta kategorija mora izpolnjevati določen dohodkovni pogoj. Druga kategorija so mlade družine, ki imajo enega ali več otrok in vsaj eden od otrok še ni šoloobvezen.
Predlog zakona določa, da bo maksimalna višina kredita, za katero bo lahko izdano jamstvo po tem predlogu zakona največ 200.000 EUR, ročnost kredita pa bo omejena na največ 30 let, kredit bo moral biti hipotekarno zavarovan.
V SDS predvidevamo, da predlog zakona v prvem letu po sprejemu ne bo imel finančnih posledic za proračun, nato pa ocenjujemo, da bo v ta namen v proračunu potrebno zagotoviti približno 3 milijone evrov.
Če bomo s tem zakonom uspeli, bomo veliko pripomogli k reševanju stanovanjske stiske mladih in stanovanjskega problema po Sloveniji.
Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?
V SDS že dalj časa zagovarjamo vajeništvo in dualni sistem izobraževanja. Tak sistem izobraževanja po našem mnenju predstavlja idealno ravnovesje med prakso in poukom. S tesnim sodelovanjem gospodarstva, industrije in šol pridobijo vajenci neposreden vpogled v trg dela, tako da lahko v praksi poglobijo tisto, kar so se naučili v šoli, tako usposobljene mlade pa z veseljem zaposlijo uspešna podjetja in gospodarske družbe. Vajencem bi bilo potrebno tudi omogočiti, da se čas praktičnega izobraževanja šteje v delovno dobo, kar bi bila zagotovo dodatna spodbuda mladim za odločitev za poklicno izobraževanje. Zagotovo pa imamo veliko rezervo na področju obstoječih EU mehanizmov in orodij za večanje zaposljivosti in izboljšanje poklicnega izobraževanja v skladu s smernicami Education and training 2020 ter orodja za primerljivost študijskih stopenj, znanja in kompetenc.
Beg slovenskih možganov moramo nadomestiti s kroženjem možganov, kar pomeni, da moramo slovenske izobražene ljudi, ki so šli v svet, vključiti v delo slovenskih institucij in podjetij, izkoristiti njihove izkušnje in znanje, ki ga pridobivajo v svetu, jih pritegniti nazaj ali pa jih angažirati »na daljavo«. Zato pa so potrebni novi pristopi sodelovanja države s temi ljudmi.
Urednica revije Študent
