Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!
Politična stranka Resni.ca je nastala leta 2021, njen predsednik je Zoran Stevanović. Ustanovili so jo izključno državljani, saj je nastala iz državljanskega gibanja in podpirajo jo zgolj donacije podpornikov.
Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?
V našem programu imamo zapisano popolno prenovo šolskega sistema, pri čemer bomo dali večji poudarek aplikativnim znanjem ter učenjem za življenje. Zavedamo se, da ima vsak od nas različne sposobnosti in zmožnosti, vseeno pa smo mnenja, da bi vsaj osnovna šola morala otrokom nuditi znanja za vsakdanje življenje, kot so obrtništvo, podjetništvo, samooskrba, zdrav način življenja, finančna pismenost itn.
Programi STEM bi morali v visokem šolstvu ponuditi multidisciplinarno praktično izobraževanje, pri katerem je posameznik možen reševati probleme na več različnih nivojih, tako iz matematičnega, znanstvenega in tehnološkega vidika (v same programe bi vključili še predmete iz umetnosti). Prednost STEM programov po našem mnenju izgubi svojo vrednost, v kolikor študenta ne pripravijo na samostojno razmišljanje v multidisciplinarnem okolju. Za višjo kvaliteto STEM izobraževanja je potrebno upoštevati že pridobljene izkušnje iz tujine, povečati mednarodno izmenjavo študentov, povečati povezavo z gospodarstvom (predvsem na področju računalništva, inženirstva in aplikativne matematike). S STEM sistem namreč vzgajamo ne samo posameznike, pač pa stebre naše družbe, ki bo gonilo našega razvoja in gospodarstva.
Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?
Državljani si zelo težko privoščijo nakup nepremičnine, predvsem ko gre za reševanje prvega stanovanjskega problema. A vemo, da ima to ogromen vpliv na ambicije po oblikovanju družin in na samo rodnost.
Tukaj se mora država kratkoročno vmešati samo toliko, da pripomore k dvigu ponudbe na trgu s takojšnjo gradnjo dodatnih stanovanjskih površin, vendar na pameten način, tako da ne posega v dobra kmetijska zemljišča in kar je najpomembnejše, s popolno eliminacijo korupcije, saj se bo le tako lahko zagotovila cena, ki bo sprejemljiva za državljane. Pravica za nakup takih stanovanjskih enot se mora vezati na državljanstvo. Prednostno je treba obravnavati reševanje prvega stanovanjskega problema. Zaradi kreditne nesposobnosti precejšnjega števila mladih družin, bi jim država pomagala s svojevrstnim posojilom in odplačevanjem kupnine skozi najemnino.
Dolgoročno je najslabše možno reševanje stanovanjske problematike tisto, v katero se vmešava država. Vedno namreč pozabljamo, da vsi trgi, ne glede na to ali se vanje vmešava država ali ne, delujejo po principu ponudbe in povpraševanja.
Pravilni načini za spodbujanje tržnega reševanja problema so tako:
1. Normaliziranje obrestnih mer.
2. Ukinitev davka na najemnine za najemniška stanovanja.
3. Ukinitev ali drastično znižanje zemljiških oz. komunalnih prispevkov.
4. Drugačna državna politika določanja zazidljivosti zemljišč.
5. Znižanje DDV za gradbeni material, pohištvo.
Treba je torej delati na ponudbeni strani, ne na strani povpraševanja, a brez javnega denarja. Država ne sme konkurirati tržnim ponudnikom stanovanj, saj jih na dolgi rok tako izriva iz igre, kar ima za posledico zmanjšan obseg ponudbe. Država namreč načeloma gradi neučinkovito, zato je skupna realizirana koristnost veliko manjša, kot če bi šlo za skupek naložbenih odločitev zasebnih ponudnikov. Če se država umakne, se bo trg uravnal sam od sebe. Poleg tega je tudi na trgu precej praznih stanovanj. Treba je zgolj najti način, kako predreti nepremičninski balon, brez da se ga dodatno napihuje.
Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?
Jedro problema pri zaposlitvenih težavah mladih v naši državi leži v korupciji. Izobraževalne ustanove proizvajajo kadre za delovna mesta, kjer je zaposljivost zelo nizka oziroma sploh ni potrebe po takih kadrih. Po drugi strani za vsakega dijaka ali študenta takšna izobraževalna ustanova dobi plačan določen znesek. Dokler je sistem nastavljen tako, da ni neposredne povezave med izobraževanjem in povpraševanja na trgu dela, bomo imeli velik problem. Hkrati si izobraževalne ustanove preko političnih ali drugih povezav vedno uspejo zagotoviti toliko razpisnih mest, kot je to dobro za njihov proračun, ne tudi za zaposlitveno politiko.
Te povezave je treba prekiniti in izobraževanje uskladiti s potrebami trga. Ko je na trgu potreba po določenem kadru, se tudi lažje uredijo vsa pripravništva, ki so potrebna za uspešno praktično usposabljanje. Preprečitev odhoda najboljših kadrov v tujino je možna na dva načina:
- Smo mnenja, da bi moral vsak, ki je deležen brezplačnega študija v Republiki Sloveniji podati pisno zavezo, da bo po končanem študiju še vsaj 10 let opravljal delo v naši državi. V nasprotnem primeru je možno odkupiti ta leta s poplačilom stroška celotnega študija.
- Z ureditvijo plačne politike, najprej z znižanjem obdavčitve plač, nadalje s preprečitvijo korupcije, s čimer bi na letni ravni v državi lahko prihranili več milijard evrov. Slednje posebej velja za zdravstvo, kjer preko javnih naročil izpuhti velik del našega proračuna, namenjenega za zdravstvo. Kolikor bi s tem denarjem delali bolj racionalno, bi več ostalo za plače in nagrade tistih, ki so delovno najbolj uspešni in obremenjeni. Višje plače pomenijo tudi manj odhoda v tujino, kjer imajo sicer visoko izobraženi kadri boljše pogoje za delo in tudi večkratnik slovenske plače.
Zavzemamo se za korenito spremembo naše sicer prazne pokojninske blagajne, za kar bo potrebno veliko medgeneracijskega sodelovanja. Težko je posploševati, na katerih področjih je priporočena zakasnjena upokojitev in na katerih ne, vendar mora biti eden izmed ključnih faktorjev tudi brezposelnost mladih na tem področju.
Urednica revije Študent
