Letošnje državnozborske volitve bodo potekale v nedeljo, 24. aprila 2022, področje urejanja položaja mladih pa predstavlja pomemben del programa vseh strank. Kako se bodo lotile reševanja problematike mladih? Spremljaj naš portal za informacije iz prve roke!
Levica je levo usmerjena politična stranka, ki je nastala leta 2017. Njen vodja je Luka Mesec. Cilj stranke je družbena preobrazba v demokratični in ekološki socializem. Stranka je leta 2020 sprejela deklaracijo o podnebni in okoljski krizi.
Kaj načrtujete za širitev in višjo kvaliteto STEM (science, technology, engineering and mathematics – znanost, tehnologija, strojništvo in matematika) programov v izobraževanju?
Podpirali bomo dodatno strokovno izpopolnjevanje učiteljev ter drugih strokovnih delavcev v šolah. V ta namen bomo zagotovili tudi dodatna finančna sredstva. Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov. Na državnem nivoju bomo vzpostavili centre za raziskovalno infrastrukturo, ki bodo raziskovalnim skupinam omogočali dostop do velike raziskovalne opreme in s tem tudi do eksperimentalno zahtevnejših metodologij, ki bi jim bile sicer nedostopne. Z javnimi razpisi bomo omogočili tudi polno financiranje nakupov večje in tehnološko zahtevnejše raziskovalne opreme. Na dolgi rok bomo financiranje znanosti, raziskovanja in izobraževanja dvignili na evropsko primerljivo raven s ciljem 2 % BDP javnih sredstev za raziskave in razvoj do leta 2030.
Kakšne načrte imate za urejanje stanovanjske stiske mladih?
Država že 30 let sistematično zanemarja gradnjo javnih najemnih stanovanj. To je privedlo do stanja, ko so v Sloveniji cene stanovanj in tržnih najemnin glede na kupno moč prebivalstva med najvišjimi v Evropi. Stanovanja so se spremenila v naložbe, ki si jih lahko privoščijo samo še bogati. Tako smo v velikih mestih in turističnih krajih priča množičnim gradnjam luksuznih stanovanj, ki so namenjena oddaji za kratkoročni najem turistom preko spletnih platform ali pa ostajajo popolnoma prazna in služijo samo za parkirišče denarja tistih, ki ga imajo več, kot ga potrebujejo.
Stanovanja, ki bi morala biti namenjena bivanju in socialni varnosti vseh državljanov, se torej spreminjajo v zasebne investicije za bogate: po ocenah nepremičninskih agentov je danes že 30% vseh nakupov nepremičnin investicijskih. Povečanje povpraševanja po investicijskih nepremičninah pa vodi v začaran krog razslojevanja, ki temelji na novih »poslovnih priložnostih« za peščico najbogatejših in popolno izključenost vse večjega števila prebivalstva iz stanovanjskega trga. Za vse večje število mladih zato obstajata le še dve možnosti: plačevanje astronomskih najemnin ali pa doživljenjsko odplačevanje oderuškega kredita. Investitorji se nanje požvižgajo, saj že pri gradnji vse bolj ciljajo na premožnejše kupce, ki želijo nepremičnino kupiti kot investicijo, tudi zato se gradijo takšna stanovanja in tudi zaradi tega se manj gradijo ostale nepremičnine, prav tako pa se s tem dvigujejo cene zemljišč. Visoke cene nepremičnin in gentrifikacija mestnih jeder povzroča tudi selitev na obrobja velikih mest in dalje na podeželje. S tem se na podeželju ustvarja pritisk po pozidavi kmetijskih zemljišč, zlasti najkvalitetnejših.
Reševanja stanovanjskega vprašanja ne smemo več prepuščati stihiji trga. Zagotavljanje primernih stanovanj za vse je naloga države. Da bi se rešili iz začaranega kroga, je treba takoj zagotoviti sredstva za gradnjo 30.000 novih javnih neprofitnih stanovanj do leta 2030. Okrepiti je treba regulacijo najemnega trga z omejevanjem višine tržnih najemnin. Predvsem pa je treba uvesti progresivni davek na nepremičnine in rente iz oddajanja stanovanj, davek na prazna stanovanja, davek na dedovanje nepremičnin velikih vrednosti, ki presegajo stanovanjske potrebe dedičev. Na ta način bodo stanovanja manj privlačna kot finančne naložbe, kar bo aktiviralo obstoječa nenaseljena stanovanja na območjih, kjer jih primanjkuje, ter vodilo v znižanje cen in večjo ponudbo stanovanj na trgu za primere bodočih gradenj, hkrati pa bi se s tem verjetno znižalo tudi povpraševanje po javnih najemnih stanovanjih.
Poleg tega je seveda treba podpreti tudi razvoj stanovanjskih zadrug in drugih neprofitnih stanovanjskih organizacij, ki izvajajo javni interes na področju stanovanjske preskrbe.
Kako se nameravate lotiti reševanja zaposlitvenih težav mladih (pomanjkanje pripravništev, težja zaposljivost, odhod najboljših kadrov v tujino, zakasnjene upokojitve)?
Vse več dela se opravi v prekarnih razmerjih, ki delavcem in delavkam ne nudijo temeljnih pravic, kot so minimalna plača, plačan dopust, regres, bolniško nadomestilo in varstvo pred odpovedjo. Neoliberalni kapitalizem s širjenjem novih pogodbenih razmerij znižuje stroške delovne sile in breme prilagajanja tržnim razmeram prenašajo na delavce in delavke. Mladi so v vedno večji meri podvrženi delu preko s.p.-jev, agencijskega in študentskega dela, neplačanega pripravništva, dela na podlagi franšiznih pogodb in dela preko digitalnih platform. V teh oblikah dela se težje sindikalno organizirajo in uveljavljajo svoje interese, saj ne uživajo varnosti zaposlitve, pogosto jih lahko šefi čez noč odslovijo.
Zato bomo predlagali redefinicijo delovnega razmerja v Zakonu o delovnih razmerjih, ki bo onemogočala zlorabe oziroma prekarizacijo dela. Prekarizacijo preko prikrivanja delovnih razmerij bomo preprečili tako, da bo dlje časa trajajoča ekonomska odvisnost od enega delodajalca postala opredelilni element delovnega razmerja.
Poleg tega bomo podvojili število inšpektorjev in inšpektoric za nadzor delovnih razmerij, zaposlili zadostno število strokovnih pomočnikov in pomočnic na Inšpektoratu RS za delo ter izboljšali pogoje dela na inšpektoratu.
Ukinili bomo zasebne študentske servise in prenesli njihove dejavnosti na Zavod za zaposlovanje in dodatno dvignili minimalno študentsko postavko, ki bo upoštevala prekarno in hiperfleksibilno naravo dela ter študentom in študentkam priznala stroške, ki so povezani z delom (malica in prevoz).
Poskrbeli bomo, da država z ustreznimi razpisi zagotovi mesta in plačilo za vsa obvezna pripravništva.
Če hočemo, da mladi pridejo do kvalitetnih zaposlitev, politike zaposlovanja ne smemo prepuščati stihiji trga. V Levici se bomo zato zavzemali tudi za sprejetje nacionalne razvojne strategije, ki bo začrtala prednostne panoge za javne investicije na podlagi družbenorazvojnih prioritet države: pravični zeleni prehod, okrepitev socialne infrastrukture in spodbujanje tehnološkega razvoja. V okviru strategije bo ključno mesto zavzemala politika polne zaposlenosti: ustvarjanje kakovostnih in dobro plačanih delovnih mest v prednostnih panogah.
Urednica revije Študent
