Vlada je ustanovila Svet Republike Slovenije za otroke in družino, ki deluje kot njeno strokovno posvetovalno telo s ciljem dviga kakovosti družinskega življenja in kakovosti življenja otrok, za obdobje 2023-2027. Mandat članov sveta traja pet let, prvič je bil ustanovljen leta 2017.
Kaj počne Svet RS za otroke in družino?
Delovanje Sveta RS za otroke in družino je določeno v 18. členu Družinskega zakonika. Svet spremlja in ocenjuje položaj otrok in družine, s poudarkom na uresničevanju pravic otrok.
Svet obravnava predloge zakonov s področja otrok in družine, pripravlja strokovna mnenja o predlogih, obenem sam predlaga strokovna izhodišča za sprejem zakonodaje in strateških dokumentov. Hkrati tudi spremlja izvajanje zakonodaje in ukrepov na tem področju.
Poleg tega spodbuja usklajeno delovanje pristojnih organov na področju otrok in družine ter sodelovanje med pristojnimi organi, strokovnimi institucijami in nevladnimi organizacijami.
Enkrat na leto vladi poroča o svojem delu, v kar vključi tudi oceno stanja na področju pravic otrok.
Svet sestavljen raznoliko – od politikov do otrok
1. Politika
Člani sveta so med drugim predstavniki vlade, katerih delovno področje je povezano s področjem otrok in družine. Vodja sveta je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.
V svet so bili imenovani še: minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, minister za finance Klemen Boštjančič, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ministrica za kulturo Asta Vrečko, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Nataša Sax in generalna direktorica Direktorata za družino Špela Isop.
2. Nevladne organizacije
V svetu je pet predstavnikov nevladnih organizacij: Darja Groznik (Zveza prijateljev mladine Slovenije), Tjaša Tomažin-Raspotnik (Zveza prijateljev mladine Moste-Polje), Alja Skele (Slovenska fundacija za Unicef), Maksimiljana Mali (Rejniško društvo Slovenije) in Špela Bohinjec Modic (Medgeneracijsko društvo bloški prstki).
3. Strokovnjaki
V svetu je tudi šest predstavnikov strokovnih institucij: Andreja Živoder (Fakulteta za družbene vede), Nina Mešl (Fakulteta za socialno delo), Saša Poljak Lukek (Teološka fakulteta), Suzana Kraljić (Pravna fakulteta UM), Živa Humer (Mirovni inštitut) in Urban Boljka (Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo).
4. Otroci
Poleg že navedenih sta tudi dva predstavnika otrok. To sta Izabela Lara Gracer in Jakob Jurca Sinkovič z Mreže za otrokove pravice.
Otroci imajo pravico izraziti mnenje
Morda preseneča, da v Svetu RS za otroke in družino sodelujeta tudi otroka, a kot so zapisali po ustanovitvi, imajo otroci »pravico sodelovati in biti soudeleženi pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje.«
Da imajo otroci pravico izraziti svoje mnenje ter da mora biti njihov glas slišan in upoštevan, naslavljajo med drugim tudi Konvencija o otrokovih pravicah, Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic in Strategija Sveta Evrope o otrokovih pravicah 2022-2027.
Novinar
