Veste, kaj je TEŠ 6? Verjetno ste za novi blok največje slovenske termoelektrarne slišali že vsi, morda pa ne veste, kako problematičen je projekt gradnje, ki vsakih nekaj mesecev prevladuje na naslovnicah slovenskih medijev. Poglejmo si, kakšen naj bi bil namen novega bloka, škandale in afere ter vpletene. Morda vas bo presenetilo, da je bil v korupcijsko afero v zvezi z izgradnjo in ceno TEŠ 6 vpleten celo nekdanji najbolj viden mož Slovenije.
Zakaj potrebujemo novi blok TEŠ?
Termoelektrarna Šoštanj Blok 6 (TEŠ 6) je eden najpomembnejših energetskih projektov v Sloveniji. Gre za sodoben blok termoelektrarne, ki uporablja lignit iz Premogovnika Velenje za proizvodnjo električne energije. Predhodnih 5 blokov elektrarne je bilo grajenih v času, ko so na področju energetike veljale drugačne okoljevarstvene omejitve in drugačna ekonomska merila. Podaljšanje njihovega obratovanja bi bilo tako s stališča ekonomike kot vpliva na okolje nesmotrno.
Zanj izbrana tehnologija predstavlja trenutno najboljšo razpoložljivo tehnologijo za obratovalne razmere na lokaciji Termoelektrarne Šoštanj in ob uporabi domačega energenta iz Premogovnika Velenje. Tehnologija BAT pomeni višji izkoristek in manjše onesnaževanje okolja, to pa je v skladu s sodobnimi cilji energetske strategije.
Prvotni cilj bloka TEŠ 6 je torej nadomestiti stare in že dokaj neučinkovite bloke. Leta 2010 je ugasnil prvi blok, v naslednjih letih pa so iz uporabe prešli vsi bloki razen petega. Ta je po izgradnji šestega bloka ostal v rezervi, po letu 2027 pa naj bi zaradi svoje zmogljivosti obratoval le še blok 6. Vodje projekta obljubljajo tudi, da bi TEŠ 6 lahko pomembno vplival na energetsko neodvisnost Slovenije, saj uporablja domači lignit. V času, ko je dostop do tujih energentov zaradi številnih konfliktov po svetu vse bolj pod vprašajem, se ta obljuba sliši izjemno dobro. Ker pa vemo, da pri izvedbi tako impozantnih projektov ne gre vse kot po maslu, bosta le čas in vlada odločala o dolgoročni usodi šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.
Vrtoglava cena projekta
Naložba je bila v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 iz leta 2006 ocenjena na 602 milijona evrov in naj bi se v celoti financirala iz zasebnih virov. Sledil pa je klasični zaplet slovenskih gradbenih dram. Naložba je bila že pred vladno resolucijo v investicijskem programu iz aprila 2006 ocenjena na 691 mio EUR. Tu pa se rast cene seveda ni ustavila.
V Noveliranem investicijskem programu (NIP 1) je cena že novembra 2006 narasla na 1,07 mrd €. Investicijska vrednost projekta je z NIP 2 marca 2009 poskočila na 1,34 mrd €. Če menite, da je cena še vedno prenizka, imate na žalost prav. Končna cena znaša neverjetnih 1,41 milijarde evrov. To razkriva končno poročilo o projektu, ki ga je Holding Slovenske elektrarne (HSE), lastnik TEŠ, konec aprila 2017 poslal vladi.
Zakaj je cena tako strmo narasla? Po predvideni prvotni ceni je šlo v naslednjih letih izvedbe projekta malodane vse narobe. Zgodila se je serija napak, sumov korupcije in drugih nepravilnosti, napačnih ocen in površnosti v dogovoru z glavnim dobaviteljem (francoskim Alstomom), laži in naklepnih manipulacij. Projekt, ki je povzročil eno od največjih slovenskih afer od osamosvojitve, je načrtovano ceno na koncu presegel za več kot enkrat.
Glavne zvezde in akterji afer
Portal Siol.net je leta 2018 poročal, da naj bi domnevno dobili dokument, v katerem so razkrili, da je bil glavni dobičkar prav francoski dobavitelj Alstom (zdaj General Electric). Iz poročila naj bi bilo razvidno, da jim je TEŠ samo za opremo plačala več kot milijardo evrov. Ob tem so Francozi na TEŠ prevalili za skoraj sto milijonov stroškov, povezanih s podražitvijo materialov za opremo. Dodatnih 25 milijonov je elektrarna plačala še za rezervacijo, ki je Francozi niso všteli v končno ceno.
Med glavnimi zvezdami afere pa se je znašel tudi bivši predsednik države! Državni zbor je pred šestimi leti policiji naznanil sume, da so nekdanji premier in predsednik republike Borut Pahor ter ministra Matej Lahovnik in Franc Križanič v aferi z 1,41 milijarde evrov vrednim projektom šesti blok Termoelektrarne Šoštanj storili kaznivo dejanje nevestnega dela v službi. Na policiji so potrdili, da so na specializirano državno tožilstvo oddali poročilo, omenjeni pa niso bili nikoli kazensko ovadeni.
Še zdaleč pa tu ni šlo za prvo naznanjeno kaznivo dejanje v zvezi s TEŠ 6. Že pred časom je PU Celje preiskovala sume kaznivih dejanj zlorabe položaja, ponarejanja listin in pranja denarja, ne pa malomarnosti tedanjih vodilnih politikov. Zadeva je tako epilog dobila februarja 2019, ko se je vodstvo PU Ljubljana odločilo, da Pahorja in ostalih akterjev ne bodo zaslišali in so brez pretiranega dviga prahu zaključili preiskavo.
Kaj se dogaja s TEŠ 6 danes?
Tisti, ki verjamete v paranormalno, lahko morda celo upravičeno trdite, da je TEŠ 6 zaklet projekt. Projekt je bil deležen toliko škandalov, da bi lahko o njem posneli celovečerni film. Po vseh teh letih pretresov pa očitno slabih novic še ni dovolj. V začetku septembra letos se je v medijih pojavila novica, da TEŠ grozi stečaj. Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj se je zaostrilo do te mere, da bi se brez ukrepanja države z letom 2025 začel stečajni postopek, je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Razmere želijo na ministrstvu reševati z interventnim zakonom, ki bi zagotovil javno službo za oskrbo s toploto. Če ne bi ukrepali, bi čez noč na cesti ostalo približno 2500 delavcev, državi pa bi ostalo tudi 286 milijonov evrov neporavnanega dolga do Evropske investicijske banke. Termodivizija Holdinga Slovenske elektrarne, v katero sodita TEŠ in Premogovnik Velenje, bo po neuradnih informacijah prihodnje leto predvidoma poslovala z izgubo v višini med 150 in 200 milijonov evrov. Skupaj naj bi imela kar 125 milijonov evrov negativnega EBITDA in 195 milijonov evrov negativnega denarnega toka. Ker je TEŠ edini dobavitelj toplote v Šaleški dolini, bi njegov stečaj pomenil nedopustno tveganje za več kot 35.000 prebivalcev.
Ali obstaja rešitev in kaj to pomeni za naše gospodarstvo?
Začasna rešitev, ki so jo pripravili na ministrstvu predvideva omejitev delovanja TEŠ in Premogovnika Velenje, ki bi temeljila zgolj na ogrevanju. S tem bi vzpostavili gospodarsko javno službo za oskrbo s toploto, ki mora biti neposredno povezana s termodivizijo HSE. TEŠ in Premogovnik Velenje bi po tem scenariju upravljal neposredno Slovenski državni holding.
Ta ureditev pa se zdi skrajno sporna Gospodarski zbornici. Na GZS trdijo, da bo brez TEŠ 6, ki ne more v nedogled poslovati z izgubo, Slovenija še bolj energetsko odvisna od uvoza. Na GZS so spomnili, da je električna energija iz termoelektrarn lani predstavljala dobro četrtino vse proizvedene elektrike v Sloveniji, približno enako količino je zagotovila Jedrska elektrarna v Krškem, 40 odstotkov hidroelektrarne, preostalo pa ostali, predvsem obnovljivi viri energije. Rešitev, ki jo končno predlagajo je (tudi sporna) izgradnja novega bloka krške nuklearke.
Novinar
