Vlada je konec januarja potrdila vsebino pogodbe o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) za letos. S podpisom pogodbe je po dveh letih raznih negotovosti končno zagotovljeno neovirano delovanje agencije.
Vrednost letne pogodbe bo za približno deset odstotkov višja kot lani in znaša 2.271.600 evrov. Razlog za dvig je predvsem v večjih stroških agencije za izvajanje javne službe, je pojasnila v. d. direktorice Urada vlade za komuniciranje (Ukom) Petra Bezjak Cirman, ki je pooblaščena za podpis in izvajanje pogodbe.
Glavna prednost pogodbe je, da odpravlja sporni način financiranja na podlagi štetja objavljenih novic in fotografij oziroma »plačevanje na kos«. Slednje je veljalo, odkar je prejšnja vlada sprejela uredbo o financiranju javne službe STA. Zdaj bo javna služba financirana kot dejavnost.
Zaposleni na STA vidijo pogodbo kot korak naprej. »Potem ko so bila državna sredstva za opravljanje javne službe STA dolga leta tako rekoč nespremenjena in niso pokrivala celotnih stroškov javne službe, je z letošnjo pogodbo vendarle prišlo do povečanja teh sredstev,« so zapisali Svet delavcev STA, Sindikat novinarjev STA, Zastopstvo uredništva STA in Uredniški kolegij STA.
Direktor STA Igor Kadunc je ob podpisu izrazil zadovoljstvo, da so prišli do »ustrezne pogodbe, ki bo zagotavljala dovolj denarja za normalno delo STA.« Dodal pa je, da si bodo na agenciji poleg tega prizadevali povečati tržne prihodke, da bodo normalno plačevali sodelavce, »ki pravzaprav so STA«.
»STA opravlja izjemno pomembno novinarsko delo in brez nje si Slovenije ne moremo predstavljati,« pa je ob podpisu pogodbe dejala Bezjak Cirman.
V času prejšnje vlade ogrožen obstoj STA
Spomnimo, prejšnja vlada je dvakrat ustavila financiranje javne službe, ki jo opravlja STA (novembra 2020 in februarja 2021). STA približno polovico sredstev pridobi od države (svoje ustanoviteljice) za opravljanje javne službe, zato je več kot 300-dnevna prekinitev financiranja pomenila veliko škodo za javno agencijo.
Vlada je trdila, da STA ne upošteva zahtev Zakona o STA, agencija pa, da gre za poskus nadzora nad novinarstvom s strani oblasti.
Ker je bil ogrožen obstoj STA, je Društvo novinarjev Slovenije (DNS) skupaj s Sindikatom novinarjev Slovenije izpeljalo donatorsko kampanjo #zaobSTAnek, s katero so zbirali sredstva, ki so pomagala preživeti tiskovni agenciji, o čemer smo takrat pisali.
Bojan Veselinovič, ki je 12 let vodil STA, je po neuspešnih pogajanjih z Ukomom s položaja direktorja odstopil septembra 2021. Novembra sta takratna vršilec dolžnosti direktorja STA Igor Kadunc in direktor Ukoma Uroš Urbanija prišla do določene stopnje soglasja in podpisala pogodbo o opravljanju javne službe STA, s katero je agencija prejela sredstva za nazaj.
Takratna direktor STA Kadunc in direktor Ukoma Urbanija sta na začetku lanskega leta podpisala pogodbo o financiranju javne službe za leto 2022 na podlagi osnov prejšnje pogodbe. Še vedno pa je ostala problematična uredba opravljanju javne službe STA iz leta 2021, ki je uvedla plačevanje po številu objavljenih novic in fotografij.
Lani decembra prenehala veljati sporna uredba
Predstavniki zaposlenih na STA so decembra pozdravili odpravo uredbe, ki je med drugim določala financiranje javne službe na podlagi števila novic in fotografij. Kot so zapisali, je to neustrezno, ker »je nemogoče vnaprej predvideti količino dogajanja ali nepredvidenih odsotnosti zaposlenih, poleg tega finančno nagrajuje kvantitativno in ne kvalitativno usmerjenost.«
Obenem je uredba dopuščala izbiro Ukomu, katere vsebine bo financiral in katerih ne. Financiranje in delovanje STA bosta po odpravi uredbe ponovno opredeljena v letni pogodbi med Ukomom in STA, in sicer na podlagi obstoječega Zakona o STA.
Na STA pričakujejo tudi nadgradnjo omenjenega zakona, saj aktualni vsebuje nejasna in pomanjkljiva določila, tudi glede opredelitve izvajanja javne službe. Nov zakon bi lahko v prihodnje zagotavljal še višjo stopnjo finančne in uredniške neodvisnosti nacionalne tiskovne agencije.
Novinar
