V parlamentarno proceduro je bil vložen predlog Zakona o državnih simbolih. Poslanska skupina SDS želi z zakonom državljane spodbuditi k pogostejšemu izobešanju zastave in prepovedati javno poveličevanje vseh simbolov totalitarnih režimov. Kaj bi prinesel Zakon o državnih simbolih, katerega predlog je vložila stranka SDS?
SDS s predlogom Zakona o državnih simbolih
Med podpisniki predloga Zakona so tudi Janez Janša, mag. Branko Grims, Žan Mahnič, Eva Irgl in drugi poslanci stranke SDS.
Kot glavno težavo so navedli zastarelost nekaterih delov Zakona o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi. Spomnimo, da je bil slednji sprejet leta 1994. »V teh dvajsetih letih je bilo o slovenskih državnih simbolih predvsem na strokovnih ravneh izraženo kar nekaj pomislekov o njihovi vsebini, spremembi in uporabi,« so zapisali pri stranki.
- združevanje celotne materije, ki ureja državne simbole v enem zakonu;
- posodobitev pravil rokovanja z državnimi simboli skladu z uveljavljenimi
grboslovnimi, zastavoslovni in muzikološkimi standardi; - posodobitev grafičnih prilog v skladu s sodobnimi oblikovalskimi standardi;
- posodobitev zakona v terminološkem ter sistemskem smislu;
- jasnejši zapis pravil o svobodi uporabi zastave, katerih namen je vzpodbuditi
državljane in državljanke k pogostejši uporabi zastave; - pridržanje pravice do uporabe grba za državo in njene inštitucije.
Sistemska posodobitev Zakona, ki je zastarel
Zakon naj bi bilo potrebno posodobiti v sistemskem smislu, saj naj bi preteklih 25 let pokazalo številne probleme pri uporabi državnih simbolov. Ti problemi so se po njihovih besedah kopičili, saj ni zakon doživel niti ene spremembe. Med najbolj očitnimi je izobešanje zastave, ki naj bi se zgodilo premalokrat in še takrat po večini tudi narobe. »Glede na izkušnje zastavoslovne stroke večina državljanov in državljank Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije razume, kot da je zastavo Republike Slovenije dovoljeno izobešati zgolj in samo ob državnih praznikih, kar kaže na potrebo po jasnejšem zapisu načela svobodnega obešanja zastave, s čimer bi zagotovo pripomogli k pogostejšemu izobešanju zastave,« so zapisali ob tej težavi.
Naslednja težava je slovenska himna ali Zdravljica. Ob tem navedejo besede preminulega avtorja Borisa Pahorja, ki je dejal, da »bo v resnici šele izvedba celotne Zdravljice kot državne himne ali kot edini še dopustni minimum vsaj v obsegu druge ter sedme kitice (in v zaporedju, ki ga je določil pesnik, nikakor pa ne manj oziroma drugače), z vidika vrednote domoljubja postala sploh primerljiva s tujimi himnami.«
Tretji problem so kazenske odločbe, ki so v omenjenem zakonu še vedno opredeljene v tolarjih. Kot so pojasnili pri SDS, menijo, »da je potrebno predvsem zaradi različnih dogodkov in okoliščin spremeniti in opredeliti kazenske določbe, ki opredeljujejo uporabo grba, zastave ali slovenske narodne zastave s strani pravne osebe, odgovorne osebe pravne osebe pravne osebe, zasebnika in fizične osebe v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju z ustavo Republike Slovenije oziroma s tem zakonom.«
Za konec pa tudi povezava s totalitarnimi režimi. Vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov bi moralo biti strogo prepovedano in obenem tudi strogo sankcionirano. Pri tem navajajo, da gre za izrazito delovanje v nasprotju s temeljnimi postulati države Republike Slovenije. »S predlogom zakona se prepoveduje javno poveličevanje vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in državnih simbolov,« so zapisali.
Urednik portala Student.si
