Republika Slovenija je objavila novo izdajo publikacije Javnofinančnih gibanj, v kateri so podatki štirih blagajn javnega financiranja v prvem četrtletju letos in predhodni podatki za celoten sektor država za leto 2022 po metodologiji denarnega toka. Primanjkljaj države smo lani znižali, k čemur je prispevala visoka rast davčnih prihodkov in socialnih prispevkov, medtem ko je bila rast odhodkov zmerna.
Slovenija z 1,4 milijarde evrov primanjkljaja
Po prvi oceni je sektor država lani z dobrimi 24,8 milijarde evrov prihodkov in 26,2 milijarde evrov odhodkov ustvaril 1,4 milijarde evrov primanjkljaja (2,4 odstotka bruto domačega proizvoda) po denarnem toku, kar je za 1,3 milijarde evrov manj kot leta 2021. K nižjemu primanjkljaju je lani prispevala visoka rast prihodkov (9,4 odstotka) na račun višjih davčnih prihodkov in socialnih prispevkov, kar je rezultat boljše gospodarske klime in razmer na trgu dela. Rast odhodkov je bila zmerna, dosegla je 3,3 odstotka. Rast odhodkov so na eni strani okrepili izdatki za investicije in pokojnine ter enkratni izdatki za ukrepe reševanja energetske krize in draginje, na drugi strani pa jo je omilil občutnejši padec subvencij zaradi izčrpanih izplačil ukrepov za blaženje posledic epidemije covida-19.
V prvem četrtletju letošnjega leta so prihodki državnega proračuna znašali skoraj 3 milijarde evrov ali 2,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Odhodki so v prvih treh mesecih znašali okoli 3,3 milijarde evrov, kar je kljub povečanim izplačilom pomoči podjetjem in zasebnikom zaradi energetske krize za približno 1 odstotek manj kot v enakem obdobju 2022. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvem letošnjem četrtletju tako znašal 323 milijonov evrov.
Prihodki in odhodki občin ter pokojninske blagajne
Prihodki občin so se glede na prvo četrtletje leta 2022 povečali za 7,1 odstotka na 595 milijonov evrov, odhodki pa so bili, predvsem na račun višjih transferov v javne zavode ter višjih izdatkov blaga in storitev, višji za 11,9 odstotka in so dosegli 557,3 milijona evrov. Občine so v prvem četrtletju leta 2023 tako ustvarile presežek v višini 37,7 milijona evrov. Investicijska dejavnost občin se je glede na enako obdobje lani povečala za 6 odstotkov.
Prihodki in odhodki pokojninske blagajne so se v prvem četrtletju letos povečali za skoraj 3 odstotke in dosegli dobre 1,7 milijarde evrov. Prihodki od socialnih prispevkov so višji za 8,6 odstotka, medtem ko so transferni prihodki iz državnega proračuna za 18,3 odstotka ali 68 milijonov evrov nižji kot v prvem četrtletju lani, ko je državni proračun zagotovil tudi sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka upokojencem.
Finance zdravstvene blagajne in konsolidiranih bilanc
Zdravstvena blagajna je v prvem četrtletju letos zabeležila 13,5 milijona evrov primanjkljaja, kar je za več kot 100 milijonov manj kot lani. K temu je pripomogla 15,8-odstotna rast prihodkov, ki je rezultat 8,7-odstotne rasti socialnih prispevkov in za 58 milijonov evrov višjih transfernih prihodkov iz državnega proračuna, namenjenih plačilu zdravstvenih storitev nad rednim obsegom dela. V primerjavi z visoko rastjo prihodkov je k nižji 3,6-odstotni rasti odhodkov prispeval tudi padec boleznin v prvem četrtletju letos, predvsem zaradi zmanjšanja stroškov izolacij zaradi covida-19.
Prihodki konsolidirane bilance omenjenih štirih blagajn javnega financiranja so v prvih treh mesecih letos znašali približno 5,8 milijarde evrov, odhodki, ki predstavljajo nekaj manj kot 80 odstotkov vseh izdatkov sektorja država, pa dobrih 6 milijard evrov. Primanjkljaj je tako znašal 274 milijonov evrov, to je dobrih 40 milijonov evrov manj kot v prvem trimesečju lani.
Ocena javnofinančih izdatkov in stanje dolga
V publikaciji Javnofinančna gibanja je tudi oceno javnofinančnih izdatkov za prvo četrtletje 2023 po namenih, kot jih določa klasifikacija funkcij države (COFOG). Tudi v prvem letošnjem četrtletju je bil največji delež odhodkov konsolidiranih izdatkov štirih blagajn namenjen področju socialne varnosti, in sicer dobre 2,2 milijarde evrov ali 37 odstotka vseh odhodkov.
V publikaciji so še četrtletno stanje dolga in poroštev ter oceno prihodkov in odhodkov po denarnem toku za prvo četrtletje 2023 za centralno raven države in sklade socialne varnosti. Dolg državnega proračuna se je v prvem letošnjem četrtletju glede na prejšnje četrtletje povečal za približno 720 milijonov evrov na 38,6 milijarde evrov, stanje prostih denarnih sredstev pa je znašalo 4,6 milijarde evrov. Konec leta 2022 pa so se glede na zaključek leta 2021 znižala državna poroštva, in sicer za 198 milijonov evrov ali 4,2 odstotka na 4,5 milijarde evrov.
Novinar
