Donald Trump je v štirih letih predsedovanja ZDA zakuhal ogromno škandalov, mediji so ga več tisočkrat ujeli na laži, proti nasprotnikom uporablja najrazličnejše načine osebnega diskreditiranja, a ima kljub temu še vedno ogromno podporo. Popolnega in celostnega odgovora na vprašanje, zakaj je temu tako, ni. Si pa je odločitev volivcev, ki svoj glas namenijo Trumpu, lažje razlagati s pomočjo termina »single issue voting«.
Če poenostavimo in prevedemo, gre za tiste, ki svoj glas oddajo na podlagi ene tematike, vse ostale pa pri tej odločitvi zapostavijo. Večino volivcev namreč v resnici zanimata zgolj ena ali dve pomembni zadevi. Odločijo se torej za kandidata ali kandidatko, ki pri določenem vprašanju zagovarja stališče, ki ga zagovarjajo tudi sami.
In kako se to odraža v ZDA?
Nekdo, ki mu je prost dostop do orožja prva skrb v življenju, bo skoraj zagotovo volil Trumpa, četudi se mu denimo zdi gradnja zida na mehiški meji povsem nepotrebna. Enako seveda velja tudi za drugo stran. Zagovorniki gibanja LGBTIQ+ bodo po vsej verjetnosti volili za Bidna, čeprav jim je morda bližje Trumpova gospodarstvena politika.
Ker imajo le dve izbiri, bodo razsodili na podlagi vprašanj, ki so po njihovem mnenju najpomembnejša. Obstaja pa velika verjetnost, da bodo, potem ko se odločijo za eno ali drugo stran, sčasoma ponotranjili stališča izbranega kandidata tudi pri drugih vprašanjih.
Kako je pri nas?
V Sloveniji, kjer imamo strankarski pluralizem, je odločitev, koga obkrožiti na volitvah, zahtevnejša. Več strank denimo zagovarja vrednote LGBTIQ+, a se njihova mnenja pri drugih tematikah razlikujejo. Zato je na volivcu, da na podlagi ostalih tem oziroma vprašanj presodi, katera stranka mu je v resnici bližje.
V ZDA je to bistveno bolj preprosto. Ali izbereš republikance ali demokrate. Obe strani skušata nove volivce prepričati na podlagi ključnih vprašanj, pri katerih je mnenje velikorat deljeno, 50:50. In morda ima prav zato Trump ne glede na vse še vedno izjemno podporo.
Junior novinar
