Predsednik vlade dr. Robert Golob je Državnem zboru republike Slovenije predstavil predlog proračunov za prihajajoči dve leti. Poudaril je negotovost situacije in zgodovinski pomen tega trenutka, v katerem je nastal predlog proračunov. Glavni dejavniki situacije so covidna kriza, energetska kriza, rusko-ukrajinska vojna in ohlajanje kitajskega gospodarstva.
Predlog proračunov za leti 2023 in 2024
Predlog proračunov je bil pripravljen na podlagi scenarija, ki ob tem upošteva tudi poslabšanje razmer. Na podlagi scenarija UMAR, ki je v svoji jesenski napovedi za prihodnje leto sicer predvidel precejšnje znižanje rasti bruto domačega proizvoda (BDP), vendar še vedno pozitivno rast na ravni približno 1,2 % v letu 2023 in zvišanje na 2,6 % v letu 2024. Predsednik vlade je poudaril, da Slovenija pri takih stopnjah rasti ne zaostaja za Evropsko unijo. Istočasno pa je poudatil, da je zaradi negotovosti težko napovedati en sam scenarij za prihajajoče obdobje.
Premier Robert Golob je predstavil tudi makroekonomske napovedi in omenil sektorje, kot sta predelovalna industrija in gradbeništvo, ki se ohlajajo kljub temu, da so v pozitivnem trendu. »Ohlajajo se zaradi padca zaupanja, ki izhaja iz nagovarjanja ljudi v izključno negativnem tonu. Vendar prihodnost ni tako črna. Čez 14 dni bomo odločali o rešitvah na ravni EU. To me navdaja z optimizmom, da bo ta zima manj huda, kot smo se bali. Na nivoju Evrope smo dosegli konsenz o tem, kako poseči na energetske trge in na kakšen način iskati rešitve za pomoč industriji in prebivalstvu,« je povedal premier.
Negotovost in nepredvidljivost razmer v Sloveniji
»Ne bom bežal od tega, da so razmere negotove in nepredvidljive, zato sta fleksibilnost in naša pripravljenost, da hitro in odločno ukrepamo, ključni,« je še pristavil predsednik vlade.
Fiskalna pravila so na ravni EU tudi v naslednjem letu zamrznjena, zato je vlada v letu 2023 načrtovala primanjkljaj, večji od 3 %, in je na nivoju 5,3 % BDP. Za leto 2024 je načrtovan proračun znotraj fiskalnega okvirja in je na nivoju 2,6 % BDP. Načrtovani prihodki so podobni za obe leti, in sicer so na rekordnih ravneh 13,4 milijarde v letu 2023 in 13,8 milijarde v letu 2024. Odhodki so v prihodnjem letu načrtovani za 16,7 milijarde, leto kasneje pa 15,5 milijarde.
Pri tem je pojasnil, da so »V odhodkih so načrtovane velike rezerve – predvidenih je 1,5 milijarde rezerv, od tega 1,21 milijarde za soočenje z energetsko in draginjsko krizo. Večina je namenjena gospodarstvu, več kot milijarda. Ali bomo to dejansko potrebovali, pa bo pokazal čas in uspešnost evropskih reform.«
Ali bo energentov dovolj za vse?
»Zavedam se, da danes marsikdo živi v stiski in se sprašuje, ali bomo to zimo imeli dovolj energentov. Ne samo, da bo energentov dovolj in so cene za ključne energente že regulirane, so cene danes nižje, kot so bile avgusta. In take bodo ostale celo zimo,« je strah mnogih državljanov »pomiril« predsednik vlade Robert Golob. Predsednik vlade je vse gospodarske subjekte in javne zavode, ki so ostali brez pogodb za nakup električne energije, pozval, naj se obrnejo na Ministrstvo za infrastrukturo, saj je zanje pripravljen poseben program. Poudaril je, naj ne sklepajo pogodb do konca oktobra 2022. Takrat bo namreč na evropskem ravni znan nov regulatorni okvir za vse energente, ki bo ne samo omejil cene, ampak tudi vplival na njihovo znižanje.
Urednik portala Student.si
