Minuli teden je odločitev Evropskega parlamenta glede direktive o zasebnosti na spletu dvignila veliko prahu. Potrdili so namreč odstopanje od direktive o e-Zasebnosti (e-Privacy). Ponovno je dovoljeno avtomatično skeniranje vsebin elektronske pošte in drugih sporočil.
Razlog za ukrep naj bi bil boj proti otroški pornografiji. Je pa požel veliko nasprotovanje zagovornikov pravice do zasebnosti. Za odstopanje je glasovalo 537 (slabih 78 odstotkov) poslancev, proti jih je bilo 133, 20 se jih je vzdržalo.
Zakaj zdaj?
Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah sega že v leto 2002, zakaj so odstopanje od nje uveljavili zdaj?
Področje zasebnosti na spletu ureja več dokumentov. Leta 2018 je v veljavo stopila še ena direktiva, in sicer Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah.
Ta je določila, da ponudniki aplikacij za komunikacijo, ki ne temeljijo na telefonski številki (npr. Gmail), ne smejo uporabljati avtomatičnega zaznavanja, prijavljanja in odstranjevanja otroške pornografije in sorodnih vsebin. Kar pa so do uveljavitve te direktive že počeli.
Da bodo lahko še naprej prestregali sporne vsebine, je Evropska komisija predlagala odstop od direktive, ki pa v Parlamentu ni bil sprejet kar čez noč. Pogajanja so trajala več mesecev, končni osnutek je bil sprejet 6. julija.
Kljub odstopanju mora praksa upoštevati tudi druge predpise na področju zasebnosti, kot je Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).
Je pa Komisija napovedala tudi predlog dolgoročne zakonodaje, ki bo obravnavala spolno zlorabo otrok prek spleta. Odstopanje od direktive o e-Zasebnosti je začasna uredba in velja do konca leta 2025.
Slovenija zamuja
V Sloveniji direktive z leta 2018 še nismo prenesli v državno zakonodajo, zato se pri nas zdaj ne spreminja veliko.
Prenos bi sicer morali storiti najkasneje do 21. decembra prejšnjega leta, zato smo 3. februarja prejeli uradni opomin Evropske komisije. Direktiva bo prenesena, ko bo sprejet Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2).
Novinar
