Stranka NSi predlaga zaostritev kazenske odgovornosti mladoletnikov, ki zagrešijo hujša kazniva dejanja. Razlog za to pa so romske skupnosti.
Nasilje romske skupnosti
Nasilje v jugovzhodni Sloveniji ta mesec, ko je romska skupnost napadla policiste, je sprožila razmišljanje pri opozicijski stranki NSi.
Dr. Vida Čadonič Špelič, poslanka stranke, je na novinarski konferenci v začetku tega tedna dejala: »Nasilje v jugovzhodni Sloveniji, kjer živim tudi sama, ter tudi drugje po državi se stopnjuje. Z napadom na policiste v Kočevju pa je dogajanje doseglo vrhunec. Ljudje niso več samo razočarani, ampak so jezni in pričakujejo, da se jim po ustavi zagotovi najbolj osnovno dobrino: varnost. In to bi jim morala zagotoviti vlada, ki pa je na dopustu. Zato v NSi prihajamo s svojim predlogom: Spisali smo predlog spremembe kazenskega zakonika, kjer predlagamo zaostritev kazenske odgovornosti mladoletnikov, ki zagrešijo hujša kazniva dejanja.
Dogodki v zadnjih tednih tudi kažejo na vedno večji problem nasilja mladoletnih Romov. »Po trenutni zakonodaji je sankcioniranje mladoletnih prestopnikov, ki izvršijo resna kazniva dejanja, preprosto nemogoče. In mladoletni Romi očitno to dobro vedo,« je opozorila poslanka NSi in nadaljevala: »V Sloveniji že od leta 2008 čakamo na sprejem posebnega kazenskega zakonika za mladoletnike, v tem dolgem vmesnem obdobju pa to področje ureja kazenski zakonik iz leta 1994 – ki ne velja več, se pa še vedno uporablja. Mladoletnikom, ki so pretekli teden napadli policiste, se ne mora izreči nobene resne kazenske sankcije. In prav tako ne tisti mladoletnikom, ki so sodelovali v vlomih, tatvinah in pretepih.«
NSi predlaga konkretno zaostritev kazenske odgovornosti mladoletnikov
Na konferenci je poslanka predstavila vsebino novele, ki jo predlaga NSi. »Predlagamo konkretne spremembe. Po trenutno veljavni zakonodaji za mlajše mladoletnike stare od 14 do 16 let ni mogoče odrediti mladoletniškega zapora. Takšen prestopnik tako ne more biti kaznovan, zanj je predvidena le vzgojni ukrep. To pa očitno ne deluje in mladostniki se tega zavedajo.«
Poslanska skupina predlaga, da se »kazen mladoletnega zapora mladostniku lahko izreče, če stori dejanje, za katerega je zagrožena kazen 3 leta zapora (tatvina, velika tatvina, lažja telesna poškodba prizadejana z orožjem, napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti ipd.)«
Starejši mladoletniki stari med 16 in 18 let pa so bili z mladostniškim zaporom kaznovani za dejanja, za katera je zagrožena kazen pet let zapora. V noveli predlagajo, da bi bil mladostniški pripor dosojen že za dejanja, za katera je zagrožena kazen enega leta zapora. »Zapor bi bil tako mogoč za kazniva dejanja, kot so: tatvina, povzročitev nevarnosti, nasilništvo, povzročitev lahke telesne poškodbe, odvzem motornega vozila, poškodovanje tuje stvari, prikrivanje, napad na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti, preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi ipd,« je dejala Čadonič Špelič.
Poudarjajo, da se morajo mladostniki zavedati, da so lahko kaznovani
Na koncu je poudarila, da se mladostniki morajo zavedati, da bodo kaznovani, če bodo storili kazniva dejanja.
»Mi smo prepričani, da bi ta zakon doprinesel k zmanjšanju mladoletniškega nasilništva, predvsem bi pa tudi starši razmislili, kdaj bodo pošiljali svoje otroke v ogenj, torej v kriminala. Pričakujemo, da bo vlada poskušala upoštevati predloge, ki so praktični, naravnani v zaščito oziroma varnost ljudi in povzemajo tudi prejšnje predloge županov, ki najbolj vedo, kako se živi na tem delu Slovenije. Od vseh politikov pričakujemo, da bodo prenehali iz Ljubljane soliti pamet nam, ki živimo z Romi, prenehali prihajati s čudežno besedo »sistemski ukrepi«, ki jih ni od nikjer, in bodo poslušali nas, ki z Romi živimo, smo živeli in si želimo tudi v prihodnje, ne samo živeti, ampak tudi sobivati. To si želimo tako večinsko prebivalstvo kot tudi Romi in mislim, da si to tudi zaslužimo.«
Novinar
