Najstarejši parlament na svetu svojo nalogo (dokaj) neprekinjeno opravlja že skoraj 1100 let! Pa sploh veste, kje je? Morda bo odgovor presenetljiv, saj bi marsikdo od nas pomislil morda na Anglijo, ki je sicer res prava zibelka parlamentarne monarhije. Ali pa Grčijo, kjer so omejeno demokracijo poznali že v antiki.
Toda pravi odgovor se skriva na otoku, daleč na severu Evrope. Althing, kot parlamentu rečejo Islandci, je svoja vrata odprl leta 930 in tako na evropskem prostoru spet oživel demokracijo, ki jo je stara celina nekoliko zavrgla s prehodom rimskega imperija v dominat. Pa gre v resnici res za najstarejši parlament?
Kaj je Althing?
Althing je bil sprva zasnovan tako kot vsi srednjeveški nordijski kraji splošne razprave in zborov prebivalstva (thing). Ustanovljen je bil leta 930 v kraju Thingvellir (polje zborov). Vsi svobodni ljudje so se lahko udeleževali zborov, ki so bili običajno glavni družabni dogodek v letu in so privabljali velike množice kmetov in njihovih družin, vpletenih v sodnih sporih, trgovcev, obrtnikov, pripovedovalcev in popotnikov.
Z modernega socialnega vidika je zelo zanimivo, koga so Islandci smatrali za svobodnega, polnopravnega člana družbe. Eden izmed »zakonov sivih gosi« oziroma Grágás navaja, da ima starešina pravico imenovati človeka, naj se pridruži sodišču, če je moški, star 12 let, razsoden in odgovoren ter svobodnega stanu.
Z današnjega vidika je izredno zanimivo, kako hitro je nekdo postal polnopravni član družbe. Isti zakon navaja, da je nekdo lahko postal član islandske skupnosti (oziroma gens, če smo natančni), ko je na Islandiji preživel tri leta in se naučil jezika.
Althing je leta 1000 razglasil krščanstvo za uradno vero. Še istega leta so se islandski voditelji dogovorili, da je pregon bližnjih sorodnikov čaščenja zaradi starih bogov celo obvezen. Althing je se v Thingvellirju sestajal vse od leta 930 do leta 1798. Za kratek čas je bil ukinjen, nato pa ponovno sklican v Reykjavíku leta 1845. Vsa zasedanja do danes so potekala tam, razen ene izredne seje na rojstnem kraju islandske demokracije v Thingvellirju, ko je bila 17. junija 1944 ustanovljena Islandska republika.
Kako so potekali zbori?
Po letu 960 so bile v teoriji tri stopnje zasedanja. V vsaki četrti so bile tri krajevne skupščine (razen v severni četrti, kjer so bile štiri), v katerih je vodilno vlogo prevzel lokalni goðar. Tudi v četrtih so bili občasni zbori, so pa imeli izključno sodno funkcijo. Okrajnih zborov naj bi se osebno udeležili kmetje in posestniki. Na okrožnem zboru jih je njihov goðar pozval, naj izberejo predstavnike, ki se bodo skupaj z njim udeležili letnega Althinga.
Sam Althing se je nato sestal sredi poletja, prostem. Možje so se zbrali okoli lögberga (pravni hrib). Nato so se prebrale najpomembnejše objave ter politične izjave preteklega leta. Ne smemo pa pozabiti, da so imeli ti zbori tudi zelo praktično funkcijo, ki jo je izvajal lögsögumaðr (mož, ki recitira pravo). Da bi se pravo skupnosti spoštovali in ne pozabilo, je bil dolžan v treh zaporednih poletjih zrecitirati vse dele islandskega prava tako izčrpno, da jih nihče ni zmogel izčrpneje.
Althing je bil edinstven
Navdušenci nad zgodovino gotovo veste, da so podobne zbore v Evropi poznali praktično povsod. Nordijske gentes so torej poznale thing, Karantanci večo, tudi Vagri, Sasi in druga ljudstva so poznala skoraj identična občasna zbirališča za razprave. Toda, zakaj prav Althing okronamo za prvi pravi parlament?
Besede parlament danes ne smemo razumeti zgolj kot razpravno dvorano. Bistvo vsakega modernega parlamenta je njegova zakonodajna funkcija. In ravno to je lastnost, zaradi katere se Althing močno razlikuje od svojih sodobnikov. Večina zborov v zgodnjem srednjem veku je bila namenjena zgolj reševanju sporov in razjasnjevanju pomembnejših političnih vprašanj. Nam najbolj razumljiv primer sta gotovo Karantanija in Karniola, kjer so na zborih razpravljali o vojaških pohodih, delitvi zemljišč, sklepanju dogovorov med rodbinami ter ustoličevanju kneza. Niso pa imeli nikakršne pristojnosti sprejemati ali spreminjati zakonov. Čeprav je Althing vsebinsko podoben kontinentalnim zborom zgodnjega srednjega veka, ga z njimi nikakor ne smemo anahronistično enačiti.
Politična oblast na Islandiji je bila zaradi izoliranosti in oddaljenosti od kontinentalne Evrope v zgodnjem srednjem veku popolnoma drugačna od naših predstav. Oblast ni bila skoncentrirana v rokah enega moža (kar velja tudi za naša kraje v tistem času). Delila se je med starešinami (goðar), ki so svoj status pridobili zaradi dejstva, da so svečeniki, plemiči ali oboje. Izredno zanimivo je tudi, da so svoj status lahko celo prodali ali podelili nekomu drugemu. Prav tako islandske starešine niso bili pravi zemljiški gospodi, saj so lahko člani zborov svojo zvestobo prisegli kateremu koli izmed njih.
Pravo zakonodajno telo
Althing resnično spominja na moderne parlamente. Najmočnejša in najpomembnejša funkcija je bila sprejemanje zakonov, ki jo je vodila skupščina starešin, imenovana lögretta. Če izhajamo iz stališča, da so polnopravni člani islandske gens lahko svobodno potrdili oblast svoje starešine, lahko sklepamo, da je šlo za pravi zametek modernega predstavniškega telesa, ki temelji na posredni demokraciji.
Glede vprašanja, ali gre za prvi parlament na svetu, sem vam dolžan še kratko pojasnilo. Pravega odgovora na to ne bomo imeli nikoli. Zavedati se moramo, da se je izjemno velika količina znanja in prava v zgodnjem srednjem veku prenašala zgolj ustno, kar potrjuje obstoj govorcev prava, ki so jih poznali že stari Grki, kot vidimo tudi Islandci in večina evropskih ljudstev tistega časa. To pomeni, da se je ogromna količina znanja skozi čas preprosto izgubila. Zato ne moremo z gotovostjo trditi, da na primer zbori witan v Angliji ali veče pri nas niso imeli nikakršne pravotvorne funkcije.
Dejstvo pa je, da je pokristjanjevanje na Islandiji ravno v času, ko se je organiziral Althing, prineslo tudi zapisovanje prej ustno tradiranih znanj. Althing torej morda ni najstarejše zakonodajno telo, gotovo pa je prvo, ki je zapisano v uradnih dokumentih.
Novinar
