Danes je trenutni (bivši) predsednik vlade Marjan Šarec v izjavi za javnost napovedal svoj odstop. Tako smo ponovno ostali brez vlade. Razlog za odstop navaja predvsem v tem, da se s trenutno vlado ne da reševati vseh perečih problemov: »S 13 poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah.«
To za nas praktično pomeni, da bomo ponovno imeli predčasne volitve, kot smo tega v Sloveniji že vajeni (do sedaj so vključno s Šarcem odstopili že štirje slovenski premierji).
Za padec vlade tokrat krivi tudi mladi volivci?
V izjavi je premier Marjan Šarec nakazal tudi na neskladnost v parlamentu: »Situacija je takšna, da smo v parlamentu brez podpore Levice,« je pripomnil. »Levica nam ni za proračun namenila niti enega glasu. Niti se ni vzdržala. Nadaljnje sodelovanje je zelo oteženo. Ne moremo vedeti, kako bo z njimi sodelovati v prihodnje. Pred 14 dnevi sem koordinatorju Luki Mescu poslal vabilo na kavo. Odgovoril mi je, da se morajo še posvetovati in da se bomo potem lahko usedli. Do danes se še nisva usedla.« Torej je za njegov odstop delno odgovorna tudi Levica, katero so na zadnjih parlamentarnih volitvah najbolj podprli mladi volivci, imela je kar 16,3 % volivcev v starostni skupini od 18 do 24 let (vir: siol.net, junij 2018), povečini pa so prihajali iz območja Ljubljane (vir: Mladina, junij 2018).
Kaj bo s predlogom sprememb Zakona o visokem šolstvu?
Trenutna vlada je pripravljala tudi spremembe trenutnega Zakona o visokem šolstvu (ZVis), ki napoveduje spremembo visokega šolstva v mnogih pomembnih točkah:
- Definiranje javnih služb in tržnih dejavnosti visokošolskih zavodov je nujno potrebno, saj se bodo tako omejila izkoriščanja študentov, kot se je to v nekaterih primerih dogajalo v dosedanjih praksah. Z definiranjem javnih služb bodo dokončno definirane obveznosti visokošolskih zavodov kot institucij, profesorjev in tudi študentov.
- Internacionalizacija visokega šolstva pomeni vse oblike mednarodnega sodelovanja kot tudi širše vpetosti v mednarodno okolje. Internacionalizacija visokega šolstva je pomembna za razvoj in vzpostavitev globalnih odnosov in povezav Slovenije v svetu. V praksi bi internacionalizacija torej pomenila privabljanje tujih predavateljev, večanje mobilnosti študentov in profesorjev, izvajanje programov v tujih jezikih … Vse to že lahko najdemo na mnogih visokošolskih zavodih, potrebno pa bi bilo natančnejše opredeljevanje.
- Vpeljevanje športne aktivnosti v redne programe se nanaša predvsem na večanje aktivnosti študentov, za kar bi se iz proračuna RS financirala redna športna dejavnost za študente 1. letnikov študijskih programov prve stopnje in enovitih magistrskih programov v obsegu dveh pedagoških ur na teden oziroma 60 ur letno.
- Pomembna točka pa je tudi javnost anket o kakovosti študija na visokošolskih zavodih. Ankete naj bi zagotavljanje višanje notranje kakovosti in študentom dajejo možnost, da izražajo svoje mnenje in feedback. V tujini so rezultati anket javni, pri nas pa so še vedno zakriti in študentom niso dostopni. Javnost anket bi pripomogla predvsem študentom, saj bi tako dobili vpogled v ocene določenih profesorjev in predmetov.
Z odstopom premierja in predčasnimi volitvami pa bodo tudi pogovarjanja o pripravah sprememb v zgoraj naštetih točkah preložena, celoten postopek prenove Zakona o visokem šolstvu pa se bo še podaljšal. Študentje na spremembo ZVis-a čakamo že kar nekaj let, kot kaže pa bomo za pomembne spremembe morali počakati novo vlado. Bo končno dokončala nedokončano?
Novinar
