Vsem je znana ameriška fraza »šola me ni naučila plačevanja davkov«. Čeprav vemo, da naš sistem obdavčevanja ne deluje tako kot ameriški, pogosto prav tako kot oni nimamo pojma, za kaj gre.
Pogosto slišimo ljudi jamrati, kako država davkoplačevalski denar zapravlja za bedarije. Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Uradom Vlade RS za komuniciranje izdelalo in javno objavilo infografiko, ki nazorno prikazuje, kam se bodo stekali naši davki v letu 2023. To so naredili z željo prikaza transparentnega pregleda ključnih informacij.
Kam bodo odhajali naši davki v letu 2023?
»Državni proračun za prihodnje leto smo pripravili v negotovih razmerah, kljub vsemu pa je razvojno naravnan in prinaša dovolj sredstev za omilitev draginje. S 16,7 milijarde evrov bomo tako med drugim pomagali gospodinjstvom in gospodarstvu ter zagotovili energetsko in prehransko varnost. Investicijam bomo namenili rekordno visoka proračunska sredstva,« je zapisalo Ministrstvo za finance.
Največ denarja se bo vložilo v izobraževanje in šport. Temu sledijo intervencijski programi na drugem in socialna varnost na tretjem mestu. Slednja kategorija bo omogočila deljenje nadomestil za brezposelne, otroških dodatkov, družinskih prejemkov in starševskih nadomestil. Krila bo stroške oskrbe v domovih, rejnine, štipendije in prevoze v šolo. Poleg tega bo pokrivala tudi prehrano učencev, dijakov in študentov.
Veliko pozornosti bo država s pomočjo sredstev namenila tudi izboljšanju varnosti in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Okrepila bo kibernetsko varnost in spodbudila modernizacijo policije in vojske.
V časi draginje bodo za njeno premagovanje namenili 1,2 milijarde evra za zagotavljanje energetske in prehranske varnosti. Njihov cilj je, »da breme krize pravično razdelimo in da se pomoč premišljeno razdeli ter usmeri k tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Razmere ves čas pozorno spremljamo, ukrepamo postopno, pri tem pa skrbimo tudi za javnofinančno vzdržnost.«
V državnem proračunu lahko vidimo, da načrtujejo porabo 16,7 milijard evrov, od tega jih bo šlo 13,4 od državnih dohodkov. Ostale 3,3 milijarde bo predstavljal bruto domač proizvod. Poleg tega so v grafiki prikazani tudi deleži proračunskih prihodkov, oziroma podatki o tem, od kod denar zberejo.
Medtem ko jih velika večina pride od davka na dodano vrednost oziroma davkoplačevalcev (približno pet tisoč evrov) in dohodnine, 1.778 evrov prejmemo od Evropske unije v obliki nepovratnih sredstev ali posojil. Namenili jih bodo okrevanju in odpornosti oziroma jih vlagali v raziskave in reševanje podnebnih izzivov. Ostale investicije bodo namenjene sončnim elektrarnam, zdravstvenim ustanovam, elektrarnam, varovanju okolja, znanosti, varnosti, železnicam in cestam.
Tako naj bi v letošnjem letu denar tekel iz državnega proračuna. Zagotovo se sliši obetavno, sami pa bomo videli, kako uspešni bodo opisani plani.
Novinar
