V svetu, ki ga zajema vse več konfliktov, se demokratične institucije soočajo z vse večjimi izzivi. Še posebej so na vojna stanja skozi zgodovino bile in so še ravno volitve. Zagotavljanje volilne pravice državljanom med oboroženimi konflikti zahteva prilagoditve, ki omogočajo varno in pravično glasovanje.
Gotovo vam je vsaj malo znan sistem volitev na daljavo, ki postaja vse bolj priljubljen ter zagotavlja uresničevanje volilne pravice ljudem, ki se volitev v živo ne morejo udeležiti. Morda pa ne veste, da se je tak sistem glasovanja razvil prav med enim izmed najbolj krvavih konfliktov v ZDA.
Poglejmo si, kako se je tak sistem volitev razvil in kako (ter če sploh) danes lahko obstaja v Evropi.
Novost je prinesla državljanska vojna v ZDA
Prve obsežne uporabe glasovanja na daljavo segajo v obdobje ameriške državljanske vojne. Leta 1864 je 19 zveznih držav omogočilo vojakom, da glasujejo izven domačih okrožij, bodisi prek pošte ali na posebnih voliščih v vojaških taborih. Ta praksa je bila ključna za ohranjanje demokratičnih procesov med konfliktom. Do konca 19 stoletja so nekatere zvezne države ta sistem glasovanja pod določenimi pogoji razširile tudi na civilne volivce. Kljub temu pa je bila prva zvezna država, ki je tak sistem omogočila vsem volilnim upravičencem Oregon leta 2000.
Na predsedniških volitvah leta 1864, kjer sta se pomerila Abraham Lincoln in George McLellan je 19 zveznih držav prilagodilo svoje pravne akte o volitvah tako, da so na njih lahko glasovali tudi odsotni vojaki. Nekatere države so vojakom dovolile, da imenujejo pooblaščenca, ki bi glasoval zanje doma, medtem ko so druge volišča ustvarile v vojaških oporiščih. Na volitvah je glasovalo približno 150.000 vojakov, Lincoln pa je prejel neverjetnih 78 odstotkov vojaških glasov.
Kako pa je razvoj potekal v Evropi?
V Evropi so se podobne prakse razvijale postopoma. Med prvo svetovno vojno so nekatere države omogočile vojakom glasovanje na fronti, čeprav so bile te prakse omejene in pogosto logistično zahtevne. Po drugi svetovni vojni so številne evropske države uvedle sisteme glasovanja na daljavo za državljane v tujini, kar je postavilo temelje za sodobne oblike glasovanja na daljavo.
Zdi pa se, da evropski prostor volitvam na daljavo v času vojne ni preveč naklonjen. Za primer lahko vzamemo volitve, ki so potekale v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno ter trenutno vojno v Ukrajini. V Ukrajini, kjer še vedno poteka vojna z Rusijo, so volitve povsem zamrznjene, saj zakonodaja prepoveduje glasovanje med vojnim stanjem.
Volitve med drugo svetovno vojno v Jugoslaviji
Ne glede na naše mnenje o vojnem (in povojnem) stanju v Jugoslaviji, moramo občudovati vodstvo Narodnoosvobodilnega gibanja, ki je izvedlo splošne volitve v zelo težkih razmerah. Med drugo svetovno vojno je bila Jugoslavija prizorišče intenzivnega odpora proti okupatorjem, kar je močno vplivalo na politični in volilni proces. Leta 1942 je Osvobodilna fronta Slovenije organizirala prvo volilno konferenco, na kateri so bili izvoljeni delegati za predstavništvo narodnoosvobodilnega gibanja.
Na teh volitvah so sodelovali predvsem predstavniki lokalnih odborov in aktivisti odporniškega gibanja, kar je omogočilo »utrditev legitimnosti« OF kot političnega voditelja odpora. Podobni procesi so potekali tudi v drugih delih Jugoslavije, kjer so partizanska gibanja vzpostavljala svoja predstavništva in odločala o prihodnosti regije. Teh volitev ne smemo mešati s parlamentarnimi iz leta 1945, ki so potekale po koncu konfliktov, z njimi pa je bila tudi uradno ukinjena monarhija.
Izziv volitev v Ukrajini
V sodobnem času se Evropa sooča z novimi izzivi pri izvajanju volitev med oboroženimi konflikti. Primer tega je Ukrajina, ki je od leta 2022 v vojni z Rusijo. Ukrajinska zakonodaja prepoveduje izvedbo volitev med vojnim stanjem, kar je povzročilo preložitev parlamentarnih volitev, predvidenih za oktober 2023. Predsednik Zelenski je sicer izrazil pripravljenost za izvedbo volitev v lanskem letu, vendar do tega zaradi logističnih težav še ni prišlo. To bi zahtevalo tako spremembo zakonodaje kot finančno podporo mednarodnih partnerjev.
Eden glavnih izzivov pri organizaciji volitev med vojno je zagotavljanje varnosti volivcev in volilnih organov. Poleg tega je potrebno omogočiti glasovanje razseljenim osebam, beguncem in vojakom na fronti. Približno 7 milijonov Ukrajincev je trenutno zaradi vojne razseljenih. Vključitev vseh upravičencev v volilni proces bi torej bil za državo, ki je v vojni z velesilo, nepredstavljiv pravni in logistični izziv.
Kako pa so se prilagodile druge evropske države?
Estonija je na primer uvedla elektronsko glasovanje, ki omogoča državljanom glasovanje prek interneta, kar je še posebej uporabno v kriznih časih. Med pandemijo COVID-19 so nekatere države omogočile poslancem tajno glasovanje na daljavo, kar kaže na prilagodljivost volilnih sistemov v izrednih razmerah.
Kljub temu pa ostajajo pomisleki glede zagotavljanja tajnosti in integritete glasovanja na daljavo. Poleg tehničnih vprašanj je pomembno tudi zaupanje javnosti v poštenost volilnega procesa.
Zato je ključnega pomena, da države vzpostavijo robustne sisteme, ki zagotavljajo varnost in transparentnost volitev, tudi v času kriz. Zgodovinske izkušnje kažejo, da je mogoče ohraniti demokratične procese tudi v najtežjih časih, vendar je za to potrebna politična volja, mednarodna podpora in inovativni pristopi.
Novinar
