Politične ankete so ključni del volilnih kampanj in medijskih poročanj, saj naj bi omogočale vpogled v podporo kandidatov in vzorce glasovanja. Na ameriških predsedniških volitvah leta 2024 so ankete ponovno sprožile razprave o svoji zanesljivosti, saj so številne podcenile podporo Donaldu Trumpu in napovedale tesnejši izid v korist Kamale Harris. Ta članek razčlenjuje glavne dejavnike, ki so prispevali k netočnosti anket in primerja napovedi s končnimi rezultati.
Napačno ocenjena volilna baza
Ena ključnih težav, ki so se pokazale v anketah, je napačna ocena volilne baze. Veliko anket je nakazovalo prednost Harris v ključnih nihajnih državah, vendar so podatki na koncu pokazali, da je Trump pridobil večjo podporo med določenimi demografskimi skupinami. Po podatkih BBC-ja je Harris sicer imela prednost med mlajšimi in mestnimi volivci, vendar so bile ankete premalo natančne pri zajemanju ruralnih in konservativnih volivcev, ki so močno podprli Trumpa. Na primer:
- Florida: večina anket (vključno s tistimi od Quinnipiac in Emerson) je pred volitvami napovedovala tesen izid, vendar se je Trumpova podpora pri hispanskih volivcih povečala bolj, kot so kazale napovedi. Na koncu je Trump na Floridi zmagal z okoli 5 % razlike.
- Ohio in Iowa: državi, ki sta bili pogosto označeni kot potencialno nihajni, sta pokazali večjo podporo Trumpu, z razliko 7 % oziroma 8 %, kar je preseglo večino napovedi.
Pomanjkanje reprezentativnosti v vzorčenju teh regij je tako povzročilo pomembne napake v napovedih.
Politična polarizacija in pozno odločanje
Politiki in analitiki so opazili, da so se ameriški volivci v letu 2024 odločali pozneje kot običajno, kar je še povečalo negotovost v anketah. Po podatkih ABC News je skoraj 20 % volivcev svojo odločitev sprejelo v zadnjih dneh pred volitvami. Ta trend je bil še posebej izrazit med neodločenimi in neodvisnimi volivci, pri katerih je bilo na koncu več naklonjenosti Trumpu.
Pri demografijah, kot so ženske volivke in temnopolti volivci, ki so se tradicionalno nagibali k demokratom, je Harris pričakovala višjo podporo. A kot kažejo končni rezultati, je Trump uspel povečati delež glasov med hispanskimi volivci in moškimi neodvisnimi volivci, kar je privedlo do manjših razlik v rezultatih, kot so jih napovedovale ankete. To je bil poseben primer v Arizoni in Teksasu, kjer je bila Trumpova podpora pri hispanskih volivcih višja za približno 10 % v primerjavi z napovedmi.
Ankete pred volitvami in dejanski izidi
Anketa New York Times/Siena, izvedena oktobra 2024, je nakazovala, da bi Harris zlahka zmagala v Pensilvaniji in Michiganu, kjer je imela po njihovih podatkih prednost približno 3 %. A v končnih rezultatih je Trump v Michiganu na koncu zmagal s prednostjo 1,5 %. To je odraz napačnih napovedi, ki so podcenile Trumpovo podporo pri delavskih volivcih v teh regijah.
Podobno je anketa FiveThirtyEight na Floridi pokazala, da bi lahko Harris izgubila, a z razliko le okoli 1 %. Trump je na koncu zmagal z več kot 5 %, kar odraža podcenjeno podporo med konzervativnimi volivci.
Prilagoditev metodologij in izzivi pri vzorčenju
Anketne agencije so pred volitvami skušale izboljšati metodologijo in prilagoditi vzorce, a to ni zadostovalo. Na primer, mnoge agencije so se bolj osredotočile na spletno anketiranje, kar je prineslo višji odziv mlajših volivcev, a težje je bilo doseči ruralne in starejše volivce. New York Times je poročal, da so anketne hiše kljub temu trpele zaradi nizke odzivnosti nekaterih skupin, kar je privedlo do manj reprezentativnih vzorcev.
Ali lahko zaupamo političnim anketam?
Izkušnje z volitvami leta 2024 kažejo, da je treba ankete obravnavati previdno. Kljub izboljšani metodologiji in poskusom vključevanja različnih demografskih skupin ankete ostajajo ranljive zaradi nizke stopnje odzivnosti in kompleksnosti volilne baze. Na točnost napovedi vplivajo tudi naročniki anket, velikost in struktura vzorca ter uporabljena metodologija.
Politične ankete še vedno dajejo pomemben vpogled v širše trende, vendar niso vedno zanesljiv napovednik končnega izida volitev.
Junior novinar
