»V vašem prispevku ste omenili vzporednico med bančno luknjo in dokapitalizacijo HSE-ja. Tista bančna luknja in sanacija bančnega sistema sta imeli velike posledice na razumevanje, kako deluje bančni sistem. Zdaj se pa zdi, da gredo velike vsote denarja – 800 milijonov za državna poroštva in 500 milijonov evrov za dokaptializacijo HSE – preprosto mimo,« je bil v oddaji Tarča jasen poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Nedelujoč poslovni model elektroenergetskih podjetij
Nekdanji minister je tudi opozoril na nedelujoč poslovni model slovenskih elektroenergetskih podjetij. »Ta, ki ga imamo, ne deluje. Poslovni model prodaje električne energije vnaprej, ko se 50 odstotkov proizvedene energije proda že eno leto vnaprej, ne deluje več. Če je deloval v času stabilnih cen električne energije, sedaj v času cen, ki močno nihajo, ne deluje več,« je poudaril.
Poslanec Vrtovec je zato javno izrazil pričakovanje, da poslovodstva teh družb čim prej zamenjajo omenjeni poslovni model. »Sistem je potreben prenove. Kot državljan in davkoplačevalec pa potrebujem zagotovilo, da me to ne bo še dodatno obremenilo. Sedaj davkoplačevalci iz svoje denarnice, se pravi preko proračuna, namenijo velike vsote denarja v ta sistem, ki ima proizvodnjo in prodajo,« je poudaril Vrtovec.
Obstoječa strategija trgovanja, da 50 % elektrike podjetja, ki imajo lastno proizvodnjo, prodajo 1 leto vnaprej, 30 % 2 leti in 20 % 3 leta vnaprej, vsebuje preveč tveganj in ni vzdržna. Temelji na špekulacijah in jo je treba spremeniti ter prilagoditi razmeram. https://t.co/bpw6SuGOvy
— Jernej Vrtovec (@JernejVrtovec) December 23, 2022
V nadaljevanju je poudaril tudi pomen preudarnega ravnanja energetskih družb v luči energetske krize. »GEN deluje kot podjetje in pomembno je, na kakšen način in kdo bo nenazadnje zaradi regulacije na prodajno ceno električne energije, pokril te stroške? Ali pa bomo spet davkoplačevalci tisti, ki bomo pokrili te povišane stroške, ki nastanejo podjetjem. Kot davkoplačevalec bi od direktorja želel slišati ta odgovor in predvsem, kaj lahko pričakujemo v prihajajočih mesecih,« je dodal Vrtovec.
Problematika TEŠ-a
Dotaknili so se tudi problematike TEŠ-a. Vrtovec je dejal, da je projekt TEŠ simbol korupcije in klientelizma ter je med vsemi projekti v Sloveniji narejen na napačnih predpostavkah. »Država je izgubila 400 milijonov evrov danih poroštev. Ampak ob tem, ko se zdaj pogovarjamo o premogovniku in drži, da 40 odstotkov električne energije v Sloveniji dobimo iz TEŠ-a in da smo odvisni od premogovnika, se moramo pogovarjati o tem, kako bomo to finančno luknjo brez dna tudi dolgoročno, srednjeročno in sistemsko zaprli ter naredili nekaj drugega. To lahko naredimo z novimi tehnologijami,« je poudaril Jernej Vrtovec in dodal: »Zavezani smo k določenim okoljskim ciljem in želim si, da dokument, ki smo ga mi sprejeli, da se TEŠ zapre do leta 2033, tudi doseže.«
»Bistveno je, da davkoplačevalci tudi v bodoče ne nosijo tolikšnega bremena te luknje, o kateri danes govorimo. Sem malce skeptičen, da bo HSE ob vseh tveganjih, ki obstajajo, uspel v naslednjem letu vrniti ta znesek nazaj. Si pa tega absolutno želim,« je oddajo zaključil Vrtovec.
Novinar
