Zakon o tujcih ali Ztuj-2 določa pogoje in druge elemente preseljevanja in življenja tujcev v Sloveniji. Vsebuje opise postopkov za pridobitev dovoljenj za bivanje v državi in za pridobitev vizuma, pa tudi opredelitev dolžnosti in pravic tujcev za čas bivanja v Sloveniji.
Leta 2021 je bila sprejeta novela, katere večina novih členov je že takrat stopila v veljavo. Letošnje leto naj bi prinašalo implementacijo še neuveljavljenih odločb te novele, ki bi sicer začele veljati že konec aprila, vendar je vlada na dopisni seji zaradi velikega števila nenaklonjenih odzivov sprejela odločitev, da bo večina pogojev začela veljati šele 1. novembra naslednje leto.
Dodatki k zakonu
Novela Zakona o tujcih bo uvedla preverjanje znanja slovenskega jezika, ko si bo tujec želel podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine ali pridobiti dovoljenje za stalno prebivališče.
Za dokazilo o znanju jezika bo potrebno predložiti spričevalo o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na vstopni ravni oz. ravni A1. Raven znanja jezika za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče pa je A2 ali osnovna raven.
Enako velja tudi za družinske člane tujca, zaposlenega v Sloveniji.
Tujci imajo zato na voljo brezplačne 180-urne tečaje slovenskega jezika za začetno integracijo, ki priseljence tudi spozna s slovensko kulturo in zgodovino. Direktorica vladnega urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj trdi, da je pri tujcih opaziti kar velik interes za učenje zaradi želje po čim prejšnji integraciji v družbo, kot poroča RTV SLO.
Leta 2022 se je teh tečajev udeležilo 2853 oseb, v čakalni vrsti pa jih je skoraj še enkrat toliko, in sicer 2400. Cilj je do konca leta odpraviti čakalno vrsto.
Olajšanje administrativnih postopkov
Namen implementacije zakona je razbremenitev upravnih enot zaradi odprave administrativnih ovir pri izdaji dovoljenj za začasno prebivanje.
Z novelo bi se namreč uvedla možnost vročanja vlog po pošti, kar bi olajšalo zadeve tako fizičnim osebam kot tudi upravnim enotam.
Od prvega obiska za izdajo dovoljenja za prebivanje se bodo hranili prstni odtisi za obdobje petih let, tako da fizičen obisk za ponovno zajetje odtisov ne bo potreben.
Odpravil se bo tudi pisni poziv upravne enote za zajetje prstnih odtisov, kar pomeni, da lahko diplomatsko predstavništvo brez poziva upravne enote zajame odtise.
Zadostna sredstva za preživljanje se po novem ne bodo več preverjala s strani upravne enote vsakih šest mesecev, temveč bodo priseljenci dokaz o teh izkazali le v vlogi za izdajo prvega dovoljenja za bivanje ter za vsako podaljšanje.
Tudi proces zamenjave delodajalca se bo bistveno poenostavil, saj bo menjava mogoča že na podlagi soglasja s strani Zavoda za zaposlovanje, upravnim enotam pa ne bo potrebno več izdajati odločb o pisni odobritvi.
Z vsemi temi implementacijami naj bi celoten postopek podaljšanja dovoljenja za bivanje bil hitrejši in enostavnejši za vse vpletene.
Odzivi na spremembo zakona
Predlog zakona je naletel na veliko nasprotnikov in skepticizma.
Odzivi so se gibali vse od dvoma v učinkovitost implementacij do obtožb o diskriminatornem odnosu do tujcev. Izpitni pogoji so po mnenju mnogih namreč nerazumni, saj država ni preverila, ali imajo dovolj kapacitet, da se tako velikemu številu ljudi v tako kratkem času omogoči primerne tečaje.
V Slovenski filantropiji so denimo izrazili mnenje, da predlog ne bo bistveno pripomogel k administrativni razbremenitvi, saj naj bi glaven problem upravnih enot bil primanjkljaj kadra in zapletene zakonske določbe.
Delavska svetovalnica meni, da je pogoj znanja jezika neizvedljiv zaradi premajhne zmogljivosti tečajev, ki privede do tako velikih čakalnih vrst.
Predstavnica albanskega kulturnega društva Liria Flurina Ametaj po drugi strani podpira učenje jezika s pomočjo tečajev, vendar le v primeru, da so ti prilagojeni udeležencem in njihovim individualnim okoliščinam.
Letelo je tudi veliko obtožb o diskriminaciji in o sovražnem odnosu do tujcev. Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je pogoj znanja jezika označil za diskriminatornega in trdil, da bo naredil samo škodo.
Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec si želi tujcem olajšati priseljevanje in bivanje v Sloveniji in meni, da SDS s predlogom izkazujejo svojo ksenofobijo.
Branko Grims, poslanec iz stranke SDS, na to odgovarja, da si koalicija ni na jasnem, kaj je njihovo mnenje o pogoju glede znanja slovenščine. Dodal je tudi, da je želja nekaterih, da bi znanje jezika kot pogoj za podaljšanje dovoljenja odstranili iz zakona, protiustavna.
Ministrstvo zanika diskriminatorno naravo
Kot odgovor na obtožbe o diskriminaciji je notranje ministrstvo navedlo razloge, zakaj pogoj znanja slovenskega jezika ni diskriminatoren.
Pogoji za prihod družinskih članov tujca, ki je zaposlen v Sloveniji, se ne spreminjajo, saj znanje slovenščine ni pogoj za pridobitev prvotnega dovoljenja za začasno bivanje.
Poleg tega ima Zakon o tujcih varovalko, ki zagotavlja varovanje pravice do združitve z družino. V primeru, da obstaja razlog za zavrnitev izdaje za podaljšano bivanje, morajo upravne enote namreč upoštevati trdnost in naravo družinskega razmerja in obstoj vezi z matično državo.
Zakon upošteva tudi druge okoliščine v povezavi z delom, na primer nezmožnost obiskovanja tečajev zaradi narave dela, specifičnega delovnega časa itd.
Poudarjajo tudi, da zakonodaja Evropske Unije omogoča, da njene članice od priseljencev in njihovih družinskih članov zahtevajo izpolnitev meril za integracijo, ki so skladna z nacionalnim pravom. Primer enega od teh meril je pogoj znanja jezika.
Zaradi mešanih mnenj je zelo verjetno, da v prihodnosti sledi referendum glede zadeve z namenom preprečitve uveljavitve neustrezne ureditve.
Junior novinar
