Američani bodo v začetku novembra izbirali svojega 47. predsednika oz. predsednico. V boj za Belo hišo se podajata trenutna demokratska podpredsednica Kamala Harris in nekdanji republikanski predsednik Donald Trump. Zmagovalec volitev bo funkcijo predsednika nastopil januarja naslednje leto.
Kamala Harris je postala kandidatka demokratske stranke po tem, ko je trenutni predsednik Joe Biden umaknil svojo kandidaturo. Bidnovo usodo je zapečatilo junijsko soočenje s Trumpom, ki je pokazalo predsednikove pomanjkljivosti. Pehajoče zdravje in očiten kognitivni deficit, ki je posledica predsednikove starosti, sta od demokratske stranke zahtevali, da prekine tradicijo in novo kandidatko predlaga tik pred zdajci.
Rošada v demokratski stranki je na novo premešala karte. Pred Bidnovim umikom je imel Trump gladke možnosti za zmago, zdaj pa je tehtnica ponovno uravnovešena.
Zaradi ameriškega volilnega sistema bo do novembra vsa pozornost na t. i. »swing states« oz. nihajočih zveznih državah. Zmaga v teh državah ali večini teh držav bo odločila o novem predsedniku.
Kratko o elektorskem volilnem sistemu
Ameriški predsednik ni izvoljen neposredno, kot je izvoljen slovenski, temveč posredno. To v formalnem smislu pomeni, da ga ne izvolijo ljudje, temveč elektorji. Ker so ZDA federacija in so razdeljene na 50 zveznih držav, ima vsaka zvezna država v naprej določeno število elektorjev. Število elektorjev oz. elektorskih glasov, ki jih ima zvezna država, je odvisno od števila prebivalcev. Večje je število prebivalcev, več okrožij ima država, ergo več elektorjev. Podrobneje o tem: Vodič po volitvah v ZDA: Kako potekajo ameriške volitve?
Če predsedniški kandidat osvoji večino glasov v neki zvezni državi, mu pripadejo vsi elektorski glasovi te zvezne države. Elektorji zvezne države nato v ločenem postopku glasujejo za predsedniškega kandidata, ki je zmagal v njihovi zvezni državi. Lahko se zgodi, da kandidat ne osvoji večine glasov na nivoju celotne federacije in zmaga na podlagi elektorskih glasov, ki jih je osvojil na nivoju posameznih zveznih držav. To se je zgodilo nekajkrat v zgodovini, nazadnje leta 2016, ko je zmagal Trump.
Skupno število elektorjev v ZDA znaša 538. Kandidat mora osvojiti najmanj 270 elektorskih glasov, da lahko postane predsednik. Neposredna posledica takega volilnega sistema je, da so določene zvezne države pomembnejše od ostalih. To so t. i. »swing states« ali nihajoče države, kjer med kandidatoma potekajo najpomembnejši boji. Zgolj 1 glas prednosti namreč zadošča, da kandidat osvoji vse elektorske glasove v zvezni državi.
Swing states in safe states ter letošnje volitve
Swing states so tako ime dobile, ker je zmago kandidata v njih skoraj nemogoče z gotovostjo napovedati, imajo pa odločilen vpliv. Gre za zvezne države, kjer so na preteklih nekaj volitvah včasih zmagali demokrati, včasih pa republikanci. Predsedniški kandidati v času pred volitvami večino pozornosti posvetijo prav tem državam. Harris zato ne bo pozornosti posvečala Kaliforniji (kjer je njena zmaga zagotovljena, gre za demokratski safe state), čeprav ima Kalifornija največ – kar 54 elektorskih glasov.
Swing states (število elektorskih glasov posamezne države je zapisano v oklepaju) na letošnjih ameriških volitvah bodo: Pensilvanija (19), Georgia (16), Severna Karolina (16), Michigan (15), Arizona (11), Wisconsin (10) in Nevada (6). Biden je leta 2020 zmagal v vseh omenjenih državah – z izjemo Severne Karoline, kjer je slavil Trump.
Po javnomnenjskih raziskavah Kamala Harris vodi v Pensilvaniji, Severni Karolini, Michiganu, Wisconsinu in v Nevadi, Donald Trump pa ima prednost v Georgii in Arizoni. Če bi sklepali na podlagi teh rezultatov, bi najverjetneje predsedniško funkcijo dobila Kamala Harris. Pri tem pa je treba poudariti naslednje: razlike med kandidatoma so minimalne, javnomnenjske raziskave pa popolnoma nezanesljive, kot se je izkazalo leta 2016.
Praksa iz preteklosti in napoved
Leta 2016 so praktično vse javnomnenjske ankete kazale na gladko zmago Hillary Clinton, med drugim tudi v nihajočih zveznih državah, ki jih je bilo takrat 11. Čeprav je Clinton osvojila večino glasov, pa ni zmagala v vseh nihajočih zveznih državah. Trump je zmagal v sedmih ključnih državah, kar je zadoščalo za zmago. S 304 elektorskimi glasovi je gladko zmagal, čeprav je zanj glasovalo skoraj 3 milijone Američanov manj kot za Clinton.
Če Harris do novembra ne bo uspela prepričati volivcev v nihajočih državah, lahko pričakujemo podoben oz. skoraj enak scenarij. Harris bo osvojila večino glasov na zvezni ravni, zmaga pa bo zaradi elektorskih glasov pripadla Trumpu. Če pa Harris obdrži in utrdi podporo v omenjenih zveznih državah, bo postala prva predsednica ZDA.
Do volitev je nekaj manj kot dva meseca, vendar je to v politiki – predvsem ameriški – zelo veliko časa. Poskus atentata na Trumpa je bil nekoliko zasenčen z Bidnovim umikom in pojavom nove kandidatke. Kennedyjeva podpora Trumpu ni bistveno spremenila javnega mnenja, kot se je sprva pričakovalo. Vojna v Ukrajini in Izraelu ter dogajanje v Venezueli imajo prav tako potencialen vpliv na voljo volivcev tik pred volitvami. Gre namreč za okoliščine, ki so podvržene hitrim spremembam.
Napoved zmage je s tega vidika nemogoča. Trenutno (zelo velik poudarek na »trenutno«) bolje kaže Kamali Harris. Vendar to ni garant za zmago in situacija se lahko do novembra še bistveno spremeni. Tako kot predvolilne napovedi pa moramo z zrnom soli jemati tudi predvolilne obljube. Zelo drastičnih sprememb, ki so jih napovedali leta 2016, ko je zmagal Trump, in sprememb, ki so jih napovedali leta 2020, ko je zmagal Biden, ni bilo. Ne glede na izid volitev letos, ne bo konec sveta, kot želijo prikazati podporniki bodisi ene ali druge strani.
Novinar
