Pred dnevi se je na spletnem omrežju X pojavila zanimiva objava novinarja Petra Žerjaviča, ki je izpostavil napako na terminalu za spremljanje zasedanja EP v Strasbourgu. Na okencu za izbiro jezika se je poleg slovenščine znašla zastava zahodnoafriške države Sierra Leone.
Napačne zastave pa ne vidimo le pri naši državi, temveč tudi pri Hrvaški, Švedski, Grčiji in Estoniji. Poleg možnosti za izbiro hrvaščine je bila zastava Kostarike, poleg švedščine zastava El Salvadorja, poleg grščine zastava Gabona, estonščino pa krasi zastava Etiopije.
Na veliko razočaranje popoldanskih teoretikov zarot ne gre za zaroto, ampak za napako povsem tehnične narave. Kot je izpostavil eden izmed uporabnikov v komentarju, je nekdo narobe vnesel šifre držav, kar je imelo za posledico napačen emoji.
Kaj so šifre držav?
Ljudje smo praktična bitja, zato si življenje velikokrat olajšamo s kraticami, lahko bi rekli tudi šiframi ali kodami. Če spremljate šport, opazujete registrske tablice na avtomobilih ali če ste pozorni na internetne domene, ste gotovo zasledili te kratice oz. šifre. Če ne želimo napisati celotnega imena naše države, preprosto napišemo SLO, SVN, .si ali pa SL.
Stvar pa seveda ni tako preprosta. Že na primeru naše države hitro naletimo na težavo, saj lahko kratica SLO pomeni tudi Slovaško. Obstajajo še druge najrazličnejše kratice, ki se uporabljajo za različne namene (npr. v športu, na internetu, na pošti) in pogosto pripeljejo do zmede.
Internacionalizacija medčloveških odnosov v 20. stoletju je s seboj prinesla potrebo po standardizaciji kratic na najrazličnejših področjih. Najsi bodo to kratice ali oznake merskih enot, simboli za denarne valute ali pa šifre za države. Da bi se izognili težavam, je v 1. polovici 20. st. nastala Mednarodna organizacija za standardizacijo oz. International Organization for Standardization (ISO).
V okviru omenjene organizacije so začeli nastajati standardi za količine in merske enote, oznake valut, programskih jezikov in številni drugi, nas pa najbolj zanimata standard za oznake držav in standard za oznake jezikov. Prav napačna uporaba teh dveh standardov pa je pripeljala do lapsusa na spletni strani Evropskega parlamenta.
ISO 3166-1 in ISO 639-1
ISO 3166-1 je mednarodni standard za oznake držav in teritorijev, ISO 639-1 pa mednarodni standard za oznake jezikov. Gre za dvočrkovno kratico, ki jo dodelimo državi ali teritoriju oz. jeziku (in celo dialektu, kot npr. ameriška in britanska angleščina). S tema dvema standardoma se pogosto srečamo na spletu, saj so tudi nacionalne vrhnje domene (Country code top-level domain) pogosto – ne pa vedno – povzete po ISO 3166-1.
V izogib abstraktnosti in za lažjo predstavo – slovenska nacionalna vrhnja domena je .si in jo najdemo v večini slovenskih spletnih naslovov (tudi našega medija). Ta se ujema z ISO 3166-1 (država), saj je kratica za Slovenijo po tem standardu si. Ne ujema pa se z ISO 639-1 (jezik), kjer je kratica za slovenščino sl, medtem ko kratica si označuje jezik sinhala, enega od uradnih jezikov Šrilanke.
Država na razočaranje logičnih puristov ni vedno sinonim za jezik. Slovenščina je res uradni jezik Slovenije, že v sosednji Avstriji pa ne govorijo avstrijsko, temveč nemško. Švica ima štiri uradne jezike in švicarščina ni eden izmed njih. Neusklajenost držav in jezikov pa ima za posledico različne kratice za države in jezike, ki se včasih ujemajo, velikokrat pa – kot lahko vidimo – ne.
Kako je torej prišlo do napake?
Emojiji z zastavami držav se ustvarijo s pomočjo kratice po ISO 3166-1, kar je logično, saj je zastava nujno sinonim za državo. Za zastave, ki označujejo nek jezik (kar je že per se nekoliko problematično), pa se uporablja ISO 639-1. Programer na spletni strani Evropskega parlamenta je očitno vnašal kratice za jezik po ISO 639-1, medtem ko bi moral vnašati kratice za države po ISO 3166-1, saj je bil program tako nastavljen.
Poglejmo, če to sklepanje drži (kratice so v izogib dvoumnosti pisane z velikimi tiskanimi črkami). Kot sem že prej izpostavil, je kratica za državo Slovenijo SI, za slovenščino pa SL. SL pa je hkrati kratica za državo Sierra Leone, torej drži, da je programer pri naši državi vpisal kratico za jezik, moral pa bi vpisati kratico za državo. Enako opazimo pri estonščini, katere kratica je ET in se ujema s kratico za državo Etiopijo, ter pri švedščini, ki se označi s SV in je enaka kratici za državo El Salvador.
Pri Hrvaški ta logika popolnoma odpade, saj je kratica za Hrvaško in hrvaščino enaka – HR. Programer je najverjetneje mislil, da kratica za Hrvaško in hrvaščino izhaja iz angleščine (tj. Croatia oz. Croatian) in je po tej logiki CR. Njegovo sklepanje je bilo napačno, zato na spletni strani Evropskega parlamenta našo južno sosedo ter njen jezik predstavlja zastava Kostarike. Po ISO 3166-1 je kratica za Kostariko namreč CR.
Najžlahtnejša enigma je Grčija, pri čemer je nekoliko podobna hrvaškemu primeru. Kratica za Grčijo je GR, za grščino pa EL (Grki sami sebe kličejo Eleni oz. Heleni). Na spletni strani zdaj grščino krasi zastava Gabona, ki si zapiše s kratico GA.
Programerja, ki je po pomoti vnašal kratice za jezik, je najverjetneje precej zmedlo, ko kratica EL ni delovala. To je razumljivo, saj bi moral vnašati kratice za države, kratica EL pa ne označuje nobene države. Kaj točno ga je pripeljalo do tega, da je nato vnesel kratico GA, težko sklepamo, vidimo pa, da je očitno zamočil.
Odzivi
Na kratko bi rad omenil še zanimive odzive posameznikov v komentarjih pod izvirno objavo gospoda Žerjaviča. Uporabniki spletnega omrežja nad tem, da slovenščino zastopa zastava Sierra Leone, niso bili preveč zgroženi. Nasprotno, nekaterim je bila zastava precej všeč. Zaradi vojne v Ukrajini se Slovenci in Slovaki večkrat znajdejo v zadregi, ko razni veksikološki analfabeti slovensko ali slovaško zastavo zamenjajo za rusko.
Povsem po naključju pa so barve Sierra Leone identične barvam slovenskih športnih reprezentanc. Grki se z gabonsko zastavo težko poistovetijo, prav tako Estonci z etiopsko. Zelena, bela in modra barva pa imajo v srcih Slovencev prav posebno mesto in nekateri komentatorji so pozivali celo k spremembi naše zastave. Najverjetneje se ti posamezniki niso prav dobro zavedali, da je zeleno-belo-modra zastava že zasedena in nenazadnje – da slovenska zastava nikakor ni ruska.
Novinar
