Več milijard škode, ki jo Slovenija še vedno prišteva, očitno niso povzročile le poplave. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj meni, da je škodo poleg narave storila tudi serija preteklih napak v prostorskem načrtovanju in odločitve.
Za poplave krive tudi napake iz preteklosti
V intervjuju za 24UR je klimatologinja opozorila na napake iz preteklosti in poudarila, da so na največjo naravno katastrofo v zgodovini klimatologi že opozarjali. »To smo klimatologi sicer napovedovali, a za čez deset let. Tu nas je narava prehitela, a to vseeno dokazuje, da ima znanost trdno osnovo. A prva bi si želela, da bi se znanstveniki motili. Kot človek si zgrožen. Najbolj me ne preseneča ogromna količina padavin, ampak povraten učinek, ki ga imajo te padavine, škoda, ki so jo povzročile,« je povedala.
Ob vprašanju, če so klimatologi pričakovali, da se lahko v Sloveniji sploh zgodi ujma take razsežnosti, je imela oster odgovor. »Podrobno poročilo o tem, kaj se bo danes dogajalo, kjer je bilo že vse opisano, naročnik je bila vlada, je bilo napisano že leta 2005,« je pojasnila in dodala nekaj, kar že odmeva. »Poudarila bi, da edini, ki je takrat zastrigel z ušesi, je današnji poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan. Takrat so se zato kupili čolni, oprema na zalogo. Prva študija o tem, kaj lahko pričakujemo, je bila narejena že leta 1999. Izgubili smo torej skoraj 20 let. Zdaj se ne moremo izgovarjati, da nas je to presenetilo, dajmo pogledati resnici v oči.«
Pojasnila je, da so največji krivec za to podnebne spremembe: »Pod vodo imamo Peking, Indijo, Japonci beležijo rekorde, prav tako Severna Amerika. To se ne dogaja le na eni točki, to se ne dogaja le lokalno. Če se ista zadeva dogaja po svetu, je to najboljši dokaz, da ne gre za naključje in da je zadeva globalna.«
Slovenija potrebuje prostorski načrt in nadzor nad njim
In medtem, ko je pohvalila odziv na nesrečo, je okarala občinske prostorske načrte. »V Sloveniji je težava, ker ima vsaka občina svoj prostorski načrt. Imamo torej okoli 200 prostorskih načrtov. In tu ni širšega pogleda na to, da lahko ena občina dela škodo drugi. Tako imamo občine, ki ne želijo narediti nečesa za zaščito druge občine, če sama nima nekaj od tega. Tu bi bilo treba bolj centralizirano gledati in dopuščati manj občinske samovolje. Poleg tega je treba nove okoliščine upoštevati tudi pri kmetijskih površinah in določiti območja, kje se recimo zaradi suše v prihodnosti ne bo dalo več kmetovati. Smo torej pred neprijetnimi odločitvami, ki se jih ljudje otepajo. Vsi bi radi živeli ob reki, ampak to prinaša posledice,« je razjasnila svoj odgovor, da je prostorski načrt nujen in nadzor nad njim prav tako.
Slovenija si mora vzeti čas za obnovo in nikakor ne hiteti, pravi klimatologinja. »Če nas bodo vodila le čustva, bo kratkoročno seveda zadeva rešena, ampak ob naslednji ujmi lahko to pomeni večjo škodo in celo več izgubljenih življenj. Zato pri obnovi ne bi hitela na vrat na nos, tu potrebujemo seveda soglasje ljudi, kar terja svoj čas. Morali bi narediti premislek, da se vsega ne da naredi tako kot prej,« je pojasnila.
Celoten pogovor klimatologinje dr. Lučke Kajfež Bogataj si lahko prebereš na spletni strani 24UR.
Urednik portala Student.si
