»Če država obljubi brezplačen javni prevoz, naj ga tudi finančno pokrije,« poziva Arsenovič

Maribor, Slovenia - June 2, 2022: City bus in Maribor.
Foto: RobsonPL iz iStock

Javni potniški promet v Mestni občini Maribor je pred novimi izzivi. Po hudem pritoževanju zaradi zaprtja Glavnega mostu, v mestni občini spet vre, tokrat zaradi nezadostnega državnega financiranja javnega prometa. Čeprav gre, po besedah Saše Arsenoviča, za dobro urejeno področje v mestni občni, se tokrat zatika pri financiranju. Ali to pomeni konec brezplačnih prevozov za upokojence, invalide in vojne veterane?

Neustrezno financiranje javnega potniškega prometa v Mariboru

V Mestni občini Maribor opozarjajo na nepravično ureditev financiranja brezplačnega javnega prevoza, ki ga je obljubila država. Po mnenju župana Saše Arsenoviča država ne krije dovolj velikega deleža stroškov, zaradi česar breme nesorazmerno pade na mestni proračun. »Če država obljubi brezplačen javni prevoz, naj ga tudi finančno pokrije, ne pa da gre večji delež zanj iz mestnega proračuna,« je izpostavil župan. Občina zato ne izključuje možnosti, da v prihodnje preneha zagotavljati brezplačne vožnje za upokojence, invalide in vojne veterane, kar so uvedli oktobra 2021 po odločitvi prejšnje vlade.

Na torkovi novinarski konferenci je župan poudaril: »Imamo velika nesorazmerja pri financiranju javnega potniškega prometa. To, kar je država obljubila, torej da so vožnje za upokojence brezplačne, je daleč od tega, da bi to financirala država. Proračun Mestne občine Maribor nosi prevelik delež tega bremena.« Prav tako je izpostavil, da Maribor v primerjavi z Ljubljano prejme občutno manj državnih sredstev za javni promet, kar povečuje občutke neenakopravnosti.

Picture of a Marprom bus with its logo on a platform in Maribor bus station, Slovenia. The Maribor Passenger Transport also known by the acronym Maribor is a public transport company. It primarily provides urban public bus transport in the city of Maribor and also in city's surroundings through its Intercity Passenger Transport department
Foto: BalkansCat iz iStock

Finančne obremenitve in podatki o vožnjah

Direktor javnega avtobusnega podjetja Marprom, Ranko Šmigoc, je predstavil finančne podatke za leto 2023. »V Mariboru smo prepeljali 4,5 milijona potnikov in prevozili 3,7 milijona kilometrov. Skupni stroški te javne službe so znašali 13,4 milijona evrov. Marprom je neposredno ustvaril 3,5 milijona evrov prihodkov, Mestna občina Maribor pa je dodala subvencije v višini 8,3 milijona, država pa le 1,6 milijona evrov,« je pojasnil.

Ob tem je izpostavil težavo s financiranjem brezplačnih voženj za upokojence, invalide in vojne veterane. Medtem ko je bilo leta 2019 opravljenih 518.000 voženj upokojencev, se je ta številka leta 2023 povečala na 1,3 milijona. Zaradi omejitve državnega nadomestila, ki ne sme preseči več kot 20 % prihodkov iz leta 2019, je Maribor presegel dovoljeni prag in moral ministrstvu za okolje, podnebje in energijo vrniti 926.000 evrov. »Zaradi omejitev v pravilniku, ki ne spodbujajo rasti uporabe javnega prometa, smo izgubili znaten del subvencij, vso razliko pa je morala pokriti občina,« je povedal Šmigoc.

Država delno subvencionira vozovnice za dijake in študente, preostanek teh stroškov pa pokrijejo sami. Delež, ki ga morajo pokriti sami, pa se je v šolskem letu 2024/25 povečal za 100 % in sicer iz 50 € na 100 €. Po Šmigocovih besedah trenutni pravilnik ne upošteva rasti uporabe javnega prometa, kar otežuje njegovo financiranje. Sprejeti pravilnik za leto 2024 sicer uvaja nekaj sprememb, a ostajajo omejitve, ki temeljijo na prihodkih iz leta 2023. »To še vedno pomeni, da bo v primeru presežka prihodkov financiranje države ponovno ustavljeno, kar bo ponovno povečalo breme občine,« je opozoril Šmigoc.

Cityscape image of Maribor, Slovenia at beautiful summer sunrise with reflection of the city in Drava River.
Foto: RudyBalasko iz iStock

»Ravnanje ministrstva je skladno z zakonodajo, a pravilnik je neustrezen.«

Maribor in Ljubljana sta edini mesti v Sloveniji, kjer je izvajanje mestnega javnega prometa obvezna gospodarska javna služba. Razlike v subvencijah pa so velike. Ljubljana prejme 15 milijonov evrov državnih sredstev na skupne stroške 47 milijonov, medtem ko Maribor prejme 1,6 milijona evrov na 13,4 milijona stroškov. »Mariborska občina za 1,4 milijona voženj letno doplača tri milijone evrov, medtem ko država prispeva le milijon. V Ljubljani občina za 6,2 milijona voženj doplača 3,7 milijona evrov, država pa doda 4,8 milijona evrov,« je ponazoril Šmigoc.

»Ravnanje ministrstva je skladno z zakonodajo, a pravilnik je neustrezen,« je dodal Šmigoc. Župan Arsenovič pa je izpostavil vprašanje: »Kdo je napisal pravilnik in zakaj ga ne bi spremenili?« Obstoječa pogodba z ministrstvom velja do konca leta 2023, a glede na trenutne pogoje v občini razmišljajo o možnosti ukinitve brezplačnih voženj za upokojence.

»Če država zagotavlja brezplačne vožnje, naj to podpre z ustreznim mehanizmom, ki bo omogočal nadaljnjo rast javnega prometa v Mariboru in drugih mestih,« je zaključil Šmigoc.

Prejšnji članekSe obeta bel božič?
Naslednji članekNova raziskava kaže, da spomina nimamo samo v možganih

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.