Napetosti na ukrajinski meji se povečujejo in stvari postajajo resne. V pričakovanju konflikta so diplomati začeli zapuščati Kijev. Rusija je v začetku januarja začela evakuirati svoje osebje, doslej pa so ji sledile Kanada, ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija in Avstralija. Prav tako je zahod okrepil sankcije in še naprej zagotavlja vojaško pomoč Ukrajini, medtem ko Rusija povečuje število svojih vojakov na meji, kjer naj bi bilo po ocenah v neposredni bližini Ukrajine 125 000 ruskih vojakov. Putinova stranka je dejala, da je vojna postala neposredna nujnost, vendar kljub naraščajočim napetostim do vojne še ni prišlo. Bo Putin dejansko napadel Ukrajino?
S časom je invazija vse težja
Če bi Putin nameraval napasti Ukrajino, bi to verjetno že storil, saj je s časom invazija vse težja. Putin tudi ni poskušal pripraviti ruske javnosti na popolno invazijo. Prav tako je priključitev Krima potisnila Ukrajino še dlje od Rusije.
Dlje ko Putin čaka, težja bo invazija. To pa predvsem zato, ker se je zahodna solidarnost izboljšala in to pomeni, da se je obseg sankcij povečal in ukrajinska vojska je postala bolje pripravljena. Še pred nekaj meseci je bila Evropska unija razdeljena o tem, kako se odzvati na ruske napade na ukrajinski meji. Nemci in Francozi so pozivali k previdnosti, medtem ko so ZDA in druge centralne evropske države trdile, da zahod potrebuje odločnejši odziv.
Ameriške obveščevalne službe so decembra nakazovale, da bi lahko Putin januarja napadel Ukrajino. Francoski predsednik Macron je podprl stroge sankcije in dejal, da bo Rusija v primeru invazije plačala zelo visoko ceno. Namignil je tudi, da bi se lahko Severni tok 2 uporabil kot odvračilno sredstvo proti invaziji. Še več, sankcije so se zdaj razširile in potencialno vključujejo tudi osebne sankcije proti Putinu in izključitev Rusije iz bančnega sistema SWIFT.
Še vedno obstajajo nesoglasja glede najboljšega načina odziva, na primer Nemčija, Italija in Švedska so zavrnile pošiljanje orožja Ukrajini, čeprav jim je Nemčija nedavno poslala 5000 čelad. Hrvaška, članica zveze Nato, je nedavno napovedala, da bo v primeru ruske invazije odpoklicala svoje vojake zveze Nato. Združeno kraljestvo, ZDA in Danska so v zadnjem letu Ukrajini poslali za približno 600 milijonov dolarjev orožja, ZDA tudi 8500 vojakov.
Ruska javnost še ni pripravljena za napad
Putin še ni pripravil ruske javnosti na invazijo. Večina Rusov bi raje videla, da njihova država in Ukrajina ostaneta prijateljski sosedi, morebitna invazija pa bi verjetno terjala tudi hude žrtve in gospodarsko hromeče sankcije v državi, kjer je bruto domači proizvod na prebivalca od leta 2013 že kar padel. Pred priključitvijo Krima je Putin začel z obsežno propagandno akcijo, doslej pa je bilo rusko poročanje o razmerah v Ukrajini opazno utišano.
Ukrajina je bila šele četrta zgodba na ruski televiziji. Omenili so jo šele po skoraj eni uri od začetka oddaje. Če bi se Rusija pripravljala na invazijo, bi novice z Ukrajino bile više na medijski agendi, saj bi hoteli pripraviti rusko javnost na invazijo.
Ukrajina se je še bolj oddaljila od Rusije
Ruska priključitev Krima je Ukrajino še bolj oddaljila od Rusije. S tem se je spremenila parlamentarna aritmetika. Preostali del Ukrajine je postal še bolj odločno protirusko usmerjen. Ukrajina ima izrazito etnično jezikovno ločnico med ukrajinsko govorečimi na severu in rusko govorečimi na jugu, kar je včasih pomenilo precej enakomerno politično ločnico, na primer na volitvah leta 2004 je severna Ukrajina glasovala za kandidata, ki sta ga podpirala EU in ZDA, medtem ko je južna Ukrajina, vključno s Krimom, odločno glasovala za kandidata, ki ga je podpiral Putin. V celoti gledano je Putinova invazija potisnila Ukrajino še bolj stran od Rusije in podobna invazija v Donbas bi verjetno povzročila isto. Ob predpostavki, da Putin to ve, pomeni, da dejansko ne bo napadel.
Strah pred Putinom, kopičenje vojske in sankcije
Ukrajinci se vse bolj bojijo Putina in Rusije. Če Putin želi Ukrajino spraviti pod rusko vplivno območje, se zaveda, da bo to moral storiti prej kot slej, saj bo drugače Ukrajina postala nepovratno zahodna in protiruska.
Putin še naprej krepi vojsko na meji. Morda najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je začel pošiljati sile iz svojega vzhodnega vojaškega okrožja več kot 6000 kilometrov od Ukrajine ter zaloge hrane, goriv in maziv, kar kaže, da resno razmišlja o invaziji.
Putin si glede na obseg sankcij in mednarodni udarec ne bi mogel privoščiti invazije, vendar je podoben izračun veljal tudi v primeru Krima. Invazija na Donbas je tako vedno mogoča, so še dejali pri TLDR News Eu.
Novinar