Primer Mahmouda Khalila, palestinskega aktivista in nekdanjega študenta na Univerzi Columbia, ki mu grozi deportacija iz Združenih držav Amerike, je razdelil ameriško javnost in sprožil razgreto razpravo. Gre za vprašanja, ki se dotikajo bistva ameriške družbe: svobode govora, pravice do političnega izražanja, državne varnosti in človekovih pravic.
Mahmoud je z nedavno odločitvijo sodnice lahko deportiran, kar je razgreto razpravo še zaostrilo.
Kdo je Mahmoud Khalil?
Mahmoud Khalil je palestinski begunec, ki je v ZDA prispel kot otrok skupaj z družino, potem ko so ti pobegnili iz Gaze. V ZDA živi kot imetnik zelene karte. Bil je magistrski študent politologije na Univerzi Columbia, kjer je postal tudi ena izmed vodilnih aktivistov v študentskem gibanju »Columbia Apartheid Divest«, ki se opisuje kot protivojno gibanje. Khalil je bil znan po svojih govorih, odprtih pismih vodstvu univerze in organizaciji protestov.
Njegovo aktivistično delo se je še okrepilo po izbruhu izraelske ofenzive v Gazi leta 2024, ko so protesti na ameriških univerzah postali množični in medijsko izpostavljeni. Khalil je bil med najglasnejšimi kritiki ameriške podpore Izraelu, pri čemer je pogosto uporabljal besede, ki so bile za nekatere provokativne, za druge pa pogumno pričevanje o kršitvah človekovih pravic. Kritiki so mu očitali, da njegova retorika presega meje legitimnega izražanja in spodbuja sovraštvo, medtem ko so ga podporniki branili kot aktivista.
Aretacija in odločitev sodnik
Khalil je bil aretiran 8. marca 2025 so ga aretirali agenti ameriške imigracijske in carinske uprave (ICE). Aretacija je bila presenetljiva, saj pred tem ni bil kaznovan ali obtožen kaznivih dejanj, ni bil niti pod preiskavo FBI. Njegov primer je prevzelo sodišče v Luiziani. Tam se je začel sodni postopek pred imigracijskim sodiščem.
Med zaslišanjem v petek so odvetniki ministrstva za domovinsko varnost (DHS) govorili tudi o tem, kako se je Khalil napačno predstavil v svoji vlogi za zeleno karto. Khalil namenoma ni razkril svoje zaposlitve v sirskem uradu na britanskem veleposlaništvu v Bejrutu, ko je zaprosil za stalno prebivališče v ZDA.
Sodnica Jamee Comans je 11. aprila razsodila, da je Khalilov politični angažma »v nasprotju z ameriškimi zunanjepolitičnimi interesi« in da »lahko predstavlja tveganje za nacionalno varnost«.
Odločitev je temeljila na zakonu iz leta 1952, ki omogoča deportacijo posameznikov, če njihovo delovanje negativno vpliva na interese ameriške zunanje politike. Ta pravni okvir je redko uporabljen in pogosto kritiziran kot zastarel in preširoko interpretiran. Vlada je trdila, da je Khalil sodeloval z gibanji, ki simpatizirajo s Hamasom, čeprav dokazov o neposredni povezavi ni predložila. Pravna razlaga tveganja je bila abstraktna, kar je vzbudilo pomisleke o politični motiviranosti postopka. Odločitev sodnice je nemudoma sprožila burne odzive tako v medijih kot v pravni stroki.
Mnenje Trumpove administracije
Trenutna administracija predsednika Donalda Trumpa, je hitro stopila v bran odločitvi sodišča in dejanjem ICE. Državni sekretar Marco Rubio je v izjavi za medije poudaril, da »v času rastočega antisemitizma in nevarnosti za nacionalno varnost ni prostora za toleranco do tistih, ki poveličujejo teroristične organizacije«. Poudaril je, da je meja med svobodo govora in spodbujanjem sovraštva jasna ter da je bila v Khalilovem primeru večkrat prestopljena. Za Fox News je Michael Anton, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost, dodal: »Imamo pravico in dolžnost zaščititi ameriške študente – še posebej judovske – pred grožnjami in sovražnim govorom, ki je pogosto prikrit kot aktivizem.«
V konzervativnih krogih je bil primer predstavljen kot jasen primer zlorabe svobode govora za širjenje sovraštva in podpore nasilju. Po njihovem mnenju mora država zaščititi svoj izobraževalni sistem pred infiltracijo radikalnih ideologij. V tem okviru se Khalil ne obravnava kot posameznik, temveč kot simbol širšega gibanja, ki ga vidijo kot nevarnega.
Odgovori nasprotnikov: napad na temeljne svoboščine
Na nasprotni strani političnega spektra je bil odziv enako silovit, vendar povsem nasproten. Demokratska kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez je na omrežju X zapisala: »Če lahko deportiramo nekoga zaradi protesta proti nasilju v Gazi, potem nihče več ni varen pred državno represijo.«
Številni profesorji z univerz po ZDA so podpisali odprto pismo, v katerem opozarjajo, da gre za nevaren precedens. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je izrazila resno zaskrbljenost in zatrdila, da je bil Khalil kaznovan zaradi izražanja političnega mnenja, kar je v nasprotju z duhom ameriške ustave. Po njihovem mnenju bi deportacija v tem primeru pomenila legitimizacijo represije do vseh, ki si drznejo nasprotovati prevladujoči zunanji politiki. Obenem opozarjajo, da bo to imelo ohlajevalni učinek na politični diskurz znotraj akademskih institucij.
Tudi organizacije za človekove pravice, kot sta Human Rights Watch in Amnesty International, so izrazile podporo Khalilu. V izjavi so zapisali, da bi njegova deportacija predstavljala »kršitev pravice do političnega izražanja«, in pozvali ameriške oblasti, naj spoštujejo mednarodne standarde človekovih pravic.
Kaj pravi Khalilova obramba?
Khalilova pravna ekipa je odločitev sodišča označila za pravno in moralno sporno. Njegov odvetnik Kareem Shabazz je dejal, da gre za poskus utišanja političnih disidentov. Med sodnim postopkom so vztrajali, da ni nikakršnih dokazov o povezavah s Hamasom ali drugimi oboroženimi skupinami. Khalil naj bi vseskozi zagovarjal nenasilne metode protesta in se osredotočal na vprašanja človekovih pravic. Obramba meni, da se vlada sklicuje na nejasne in subjektivne razlage »nacionalne varnosti«, da bi legitimirala politično motivirano kaznovanje.
Stališče Univerze Columbia
Univerza Columbia je v uradnem sporočilu poudarila, da ne komentira posameznih študentskih primerov, vendar je ponovno potrdila svojo zavezanost akademski svobodi. Viri blizu vodstva univerze so za CNN povedali, da je vodstvo zaskrbljeno, da bi deportacija Khalila lahko sprožila množične proteste na kampusu in škodovala ugledu univerze. Interno naj bi že potekali pogovori z vladnimi predstavniki, da se poišče rešitev, ki ne bo dodatno zaostrila že tako napetih razmer. Univerza se tako znajde v občutljivem položaju med zaščito svojih študentov in političnim pritiskom.
Kaj sledi?
Khalilovi odvetniki so vložili pritožbo, ki bi lahko zavlekla postopek za več mesecev. V tem času ostaja v priporu, kjer naj bi bil po navedbah CNN deležen slabega ravnanja, vključno z večurnim zadrževanjem v samici in omejenim dostopom do zdravniške oskrbe. Njegovi podporniki so sprožili mednarodno kampanjo pod geslom »Free Mahmoud«, ki vključuje proteste, peticije in pozive politikom. V ozadju pa potekajo tudi diplomatski pogovori, saj je primer postal mednarodna tema.
Novinar
