Svetovne vojne se nikakor ne da vedno napovedati. Svetovna vojna je kot okužba. Najprej se začne z drobnimi spopadi, revolucijami in političnim petelinjenjem. Nato se začne širiti, komplicirati in na koncu imamo pred sabo popolnoma okužen del sveta. A okužba je nalezljiva in se zna kaj kmalu širiti tudi na druge regije, celine ali okuži celo cel svet.
V prejšnjem delu tega članka smo preučili atentat na generala Qassemija Soleimanija in kaj to pomeni za odnose med ZDA in Iranom. Toda ali res grozi širjenja tega konflikta?
Poslovno-diplomatski odnosi, proksi boji, bitke za obstoj in politična zavezništva
Zakaj bi vojna med Iranom in ZDA pomenila svetovno vojno? Nikakor ne smemo ignorirati ostalih situacij, ki so se in se še dogajajo v coni. Sirska vojna, boj Kurdov in Turkov, kitajske ladje v Južnem kitajskem morju, ki močno motijo ZDA, ruske vojaške baze v Siriji in mnoge paravojaške sile, ki znano rade zamenjajo zaveznika, so res pravi sod smodnika. Ali je atentat na Soleimanija iskra, ki bo vse zanetila?
Rusi in Američani se že nekaj časa petelinjo med sabo in obe strani bi bile neusmiljene, če bi prekipelo. In glede na to, da so Rusi iranski zavezniki in imajo blizu vojaške baze, si ni težko predstavljati, da bi stopili skupaj z Iranci ali celo s svojo vojaško močjo zagrozili direktno ZDA. In če kaj vemo, je to, da je Trump ekstremno vzkipljiv pri svojih odločitvah, še posebej, če je izzvan. Ameriški republikanci že kličejo k zedinjenju ameriškega naroda proti Iranu.
Tudi Britanija ima nekaj neporavnanih računov z Iranom, zaradi incidenta, ko so Britanci zasegli iransko ladjo, ki naj bi prevažala nafto v Sirijo in s tem kršila sankcije EU. Iranci so udarec vrnili s tem, ko so zasedli britanski tanker.
Kurdi in paravojaške sile
Poleg tega bi v takem primeru postali Kurdi in paravojaške organizacije vredni atributi. Tako bi jih obe strani skušali pridobiti na svojo stran. S tem pa bi stopili na prste drugim frakcijam, ki so že v vojni pripravljenosti ali pa se celo spopadajo s Kurdi ali pa paravojaškimi silami (s tem ciljam na Turke, Izrael in Saudsko Arabijo).
NATO in Vzhod
Pozabiti ne smemo tudi NATO, ki bi nedvomno potegnil z ZDA in Veliko Britanijo. NATO sestavlja kar nekaj vojaško močnih evropskih držav, ki imajo skupaj z ZDA dovolj baz zelo blizu ruske meje. Skupaj s situacijo v Ukrajini, kjer postaja od oktobra 2018 vse bolj napeto, bi bila ta faktorja ključna pri selitvi bojev iz Bližnjega vzhoda v Evropo.
Na koncu so tu tudi Kitajci, ki so Iranu že obljubili pomoč proti »ustrahovanju« in imajo že zgodovino izzivanja z ZDA zaradi kitajskih vojaških plovil na Južnem kitajskem morju. Azijskega giganta bi kaj hitro znalo potegniti v konflikt, še posebej, ker bi želeli zaščititi svoje investicije na Bližnjem vzhodu.
Tako lahko vidimo, da bi ta amero-iranski konflikt znal nenadno potegniti skorajda vse velesile na bojne položaje. Počasi se, podobno kakor pri 1. in 2.svetovni vojni, oblikuje zemljevid zavezništev. A obstaja še bolj strašljiv zaplet – nuklearno orožje.
»Ne vem,s čim se bo bojevalo tretjo svetovno vojno, vem pa, da se bo četrto s palicami.« – Albert Einstein
Že v prejšnji svetovni vojni se je pokazala uničujoča moč atomske bombe. Hirošima in Nagasaki sta še sedaj srhljiva spomenika na to, ko se človek igra boga. Tako uničenje in kulturni tabu sta povzročili le dve (proti današnjim) manjši atomski bombi. Sedaj pa si predstavljajmo, kaj bi se zgodilo našemu planetu, ko bi situacija postajala vse ostrejša in bi nuklearno orožje postalo presneto mamljivo.
Trenutno je na svetu prijavljenih 3.750 aktivnih jedrskih konic in 10.140 neaktivnih. To so zastrašujoče številke, še posebej, ko si pogledamo spodnji posnetek, za kakšne bombe bi lahko šlo.
Toda katera država je v premoči? Vodijo Rusi s (po meritvah leta 2019) kar 6.490 jedrskimi konicami, takoj pa jim sledi ZDA z 6.185 jedrskimi konicami. Sledita še dve NATO–vi pripadnici: Francija (300 konic) in Velika Britanija (200), nasproti pa jima je Kitajska z 290 konicami. Jedrsko oborožene so še Pakistan (160 konic), Indija (140), Izrael (90) in na koncu z najmanj konicami (30) Severna Koreja. Seveda to so le znane jedrske konice, nikakor ne moremo vedeti, koliko prikritih jedrskih orožji imajo različne teroristične organizacije. Upoštevati moramo tudi kemična in biološka orožja.
Vir: Arms control association
Bi bile te države pripravljene tvegati svetovno uničenje? Težko reči, a nikoli ne smemo odmisliti sovraštvo, zagrizenost, apatičnost in krvoločnost ljudi, ki imajo v rokah tako moč. Ali mislim, da bomo že jutri tekli v zaklonišča? Nikakor. A kazalci ure Doomsday, simbolične ure, ki prikazuje kako blizu polnoči (samouničenju) je človeška rasa, kažejo na dve minuti do polnoči. Za primerjavo, deset let nazaj je ura kazala šest minut do polnoči.
Ali smo že v 3. svetovni vojni?
Trenutno je situacija srhljivo podobna tisti izpred več kot osemdesetih let, ko so se velesile hitro priključevale in oblikovale svoje tabore, podjetja so skušala zaščititi svoje interese, narodi so se borili za svojo pravo in obstoj, medtem ko so jih želeli nasprotniki obdržati v svoji oblasti, mešano prebivalstvo se je borilo za priključitev ali obstoj v svoji domovini. Sam atentat na Quassemija Soleimanija tudi spominja na atentat na Franca Ferdinanda, še en povod v svetovno vojno.
Torej, ali smo že v 3. svetovni vojni? NA srečo, še ne. Ali jo lahko pričakujemo? Seveda jo lahko! Od petdesetih prejšnjega stoletja, naj bi se vsako leto pripetila situacija, ki bi lahko pripeljala v 3. svetovno vojno. Kje potem stojimo? To je odvisno od presoje posameznika, a osebno se mi zdi, da smo trenutno v momentu, ko voznik Franca Ferdinanda vžge prestolonaslednikov avto.
Novinar
