Vsi smo že zasledili meme, Facebook objave in lažne novice o tem, da se nam približuje 3. svetovna vojna. Večinoma je šlo za pretiravanje in tekmovanje medijev za klike a vseeno je v zraku vohati neko paniko, slišati nek živčen smeh (meme in zbijanje šal na družbenih omrežjih), ki naj bi omilil napeto situacijo. Ali bomo res morda kmalu imeli 3. svetovno vojno? Ali pa mogoče že poteka, pa se je še ne zavedamo?
Leta 1939, natančneje 11. septembra, je revija Time magazine poimenovala vojno, ki se je odvijala od leta 1914 pa do 1918. Poimenovali so jo 1. svetovna vojna. Nato pa so na naslednji strani razglasili boje, ki so takrat potekali na Poljskem in v katere so se politično vpletle že skorajda vse velesile, za 2. svetovno vojno. Na žalost je bil ta razglas upravičen.
Samo spomnimo se, kako hitro je iz nekega atentata, kolonizacije in političnega ter poslovnega spletkarjenja prišlo do tega, da so se mladi fantje iz celega sveta klali v jarkih zahodne Evrope, alpskih prelazih, vzhodnih planjavah in pod arabskim soncem.
Atentat
Atentat na iranskega generala, heroja in spiritualnega vodja Quassemija Soleimanija je razburkal svet in povzročil ogorčenje in klice pomiritve z vseh strani sveta. Iranske ulice kričijo po maščevanju, ki so ga tudi obljubile, njihovi zavezniki Rusi pa pošiljajo sožalja a hkrati pametno molčijo o tem, ali je maščevanje modro.
Tudi kitajske oblasti so se odzvale in dejale, da bo kitajska stala z Iranom proti »enostranskim dejanjem in ustrahovanju«. Na drugi strani Trump uporablja svojo znano trobilo Twitter ter atentat skuša prikazati kot utemeljen in bodri svoje podpornike, da se ZDA nima česa bati ter celo podrobno opiše, kako bi se odzval na maščevanje.
Maščevanje
Očitno bi se na maščevanje odzval z … maščevanjem. Napadel bi Iranske najsvetejše in najbogatejše točke. Zaveznice ZDA pa ne dajo jasnega mnenja o dejanju svoje največje in najmočnejše zaveznice. Iran opozarja, da bi to bil vojni zločin.
Ali ima ZDA res pravico kar tako napraviti atentat brez kakršnih koli sankcij? Ali bi enako ravnale ostale države, če bi podoben incident storila, na primer, Rusija? Zdi se, da ni ravno najpametnejše dregati v že tako vnetljivo območje kakor je Bližnji vzhod.
Kdo je bil Soleimani?
Zakaj pa je sploh prišlo do atentata? Iran in ZDA sta si že dolgo trn v peti kar se tiče nuklearne oborožitve in urana. Poleg tega je bil Soleimani generalmajor v paravojaški organizaciji Islamski revolucionarni stražni korpus in poveljnik Al Kuds sil– veje korpusa, ki je bila specializirana za nekonvencionalno vojskovanje.
Njegove sile so se spopadale z ISIS in zavzele ali osvobodile (kakor se vzame) del Iraka. Ali je tu bil vzrok? So se Američani ustrašili vpliva Irana na »osvobojen« Irak? Trump je javno opravičil atentat kakor akcijo, ki naj bi preprečila vojno in ne akcijo, ki bi jo začela.
Klofuta
A se je izkazalo za ravno obratno. Iranske politične frakcije, ki si niso bile soglasne so se sedaj združile pod grožnjo ZDA. Islamski revolucionarni stražni korpus je tudi izvršil prvo dejanje maščevanja, ko so z raketnimi izstrelki napadli vojaške baze v Iraku, v katerih so prebivale ameriške sile.
ZDA in ostale NATO članice trdijo, da ni prišlo do nobenih žrtev, medtem ko Iran trdi, da so žrtve na nasprotni strani bile. Iranski vrhovni vodja Ayatollah Khamanei je napad opisal kakor klofuto ZDA in posvaril, da je to šele eden prvih udarcev proti pokvarjeni prisotnosti ZDA.
8.1. 2020 pa naj bi Trump izjavil, da je ZDA pripravljena sprejeti ponudbo miru od kogarkoli. Zdi se, da bosta obe državi pritajeno, začasno in lažno umirili strasti ter skušali druga drugo prikazati v najgrši luči, dokler ne bo eni prekipelo in bo prva udarila. Tako bo druga izpadla kot mirovnik, ki je bil prisiljen v vojno. Tu pa ima ZDA prednost, saj naj bi še vedno v očeh mnogih bili »dobri fantje« in so veterani takšne propagandne strategije.
Drobnogled zakaj je ta napetost med ZDA in Iranom nevarna za cel svet se nadaljuje v drugem delu.
Novinar
