Zadnje poročanje ekipe Po pamet smo zaključili pri Kaspijskem morju v Iranu. Kaj vse se jim je zgodilo si lahko prebereš v prejšnji novici, danes pa že poročamo o prehodu v Turkmenistan.
Zdravstvene težave in vzhodna zdravila
V prejšnjem članku smo že omenili, da so jim na pot stopile zdravstvene težave. Rok je namreč že nekaj dni trpel želodčne težave, ki kar niso minile. V mestu Gorgan, ki je od Kaspijskega morja oddaljeno 30 km, so se podali na lov za zdravnikom. Ko so ga končno našli so naleteli na težavo. Da bi Roka pregledali in mu pomagali, bi morali plačati 220 tisoč iranskih rialov (okrog 3 €). To seveda ne bi bila težava, če ne bi Tilen ravno ves drobiž porabil za bencin. Hitro je skočil zamenjat nekaj denarja, med tem pa je Rok dobil čaj in piškote, da je bilo čakanje malenkost lažje.
Ko se je Tilen vrnil so mu predpisali sredstvo proti diareji in antibiotike. V upanju, da bodo zdravila pomagala so se odpravili naprej do meje z Turkmenistanom.
Zaprta meja
Posebnost mej v vzhodnem svetu je to, da so odprte samo nekaj ur na dan, od 8. ure zjutraj pa večinoma do 16. ali 18. ure zvečer. Iransko – turkmenistanska meja se je zaprla ob 16. uri. Fantje so se hitro odpravili naprej in skoraj brez ustavljanja potovali proti meji. Zaradi kratkih vmesnih postankov so na mejo prispeli 8 minut prepozno. Seveda so jih kaj hitro ustavili in jim razložili, da je meja za ta dan že zaprta. S tem so izgubili še en dan časa za vožnjo. Obrnili so se, pri lokalni molilnici postavili svoj mini kamp in prenočili do naslednjega dne.
Naslednji dan so jih na iranski strani cariniki že poznali, zato ni bilo težav. Turkemnistanski cariniki pa so bili veliko bolj strogi. Čakanje na vize, stalno postavljanje vprašanj glede orožja in natančno pregledovanje avtomobila se je vleklo kar 3 ure. Bolj, ko so fantje razlagali, da nimajo orožja, bolj so jih cariniki spraševali po njem.
Med čakanjem in pregledi so spoznali še dva popotnika iz Evrope, Italijana, namenjenega na Kitajsko in Francozinjo. Za vsak podpisan papir so morali plačati 5 dolarjev, na koncu pa marsikaterih papirjev sploh niso dobili. Carinikom so podarili tudi nekaj cigaret.
Po opravljenih pregledih so končno nadaljevali pot do belega mesta Ashgabat. Kaj vse se jim je zgodilo na poti, kaj so doživeli v Turkmenistanu in kako so prestopili mejo z Uzbekistanom lahko prebereš v naslednjem članku, ki prihaja kmalu!
Do takrat pa lahko pogledaš več fotografij in video posnetkov na Facebooku SLOWenc – Po pamet ali slediš poti na popamet.si.
PODPRI PROJEKT SLOWENC – PO PAMET. POŠLJI SMS POPAMET5 NA 1919 IN DONIRAJ 5€ ZA ZAVOD VOZIM.
Novinar
