Štiri pripadnike odprave »Po pamet« čaka težka preizkušnja. Poslovili so se od zveste »Tadžikistanske koze«, ki žal ni zmogla poti naprej. Opremljeni z nahrbtniki in natovorjeni so se fantje odpravili proti daljni Mongoliji.
Kitajska roba
Število dni zdoma: 26. Člani odprave imajo prost dan v mestu Almaty – največjem mestu v Kazahstanu. Blizu mesta je kanjon, ki bi se lahko ob bok postavil tudi samemu Grand Canyonu, a žal ni bilo časa za njegov ogled. Dopoldne je minil v iskanju rezervnih delov za Tilnov drone, žrtve napada Tadžikistanskega drevesa. Pustolovščina jih je peljala skozi prestižnejši del mesta a v bližini je bilo vseeno možno videti bedna stanovanjska naselja in ljudi, ki živijo iz dneva v dan.
Obiskali so tudi »Green bazar« v upanju, da dobijo kakšen spominek. A na stojnici se je le šibila kitajska roba in obleke sumljive kakovosti. Ker z njimi ni bilo več zvestega Subaruja so se fantje prevažali naokoli z vozili Uber, kar se je izkazalo za ceneje in prikladneje kot taksi.
Brata
Tudi na 27. dan so popotniki vstali malce pozno. Spakirali so svoje stvari in jih spravili v poslopju, ki jim je nudilo prenočišče. Zanimanje jih je popeljalo še na drugi bazar, ki pa je v resnici pet kilometrov ceste, ob kateri so postavljene stojnice. Stojnice, na katerih ponovno počiva kitajska roba. Ob petih so se fantje vkrcali na vlak za Novosibirsk (pred vkrcanjem seveda strog pregled, kakor na letališču).
Nastanili so se v kupeju, ki jih je spominjal na majhnost njihove »kozice«. Le da ta prostor ni bil niti malo tako prikupen kot je bil Subaru. Vlak je sestavljen iz dvanajstih vagonov, ki so razdeljeni po razredih. Kmalu po tem, ko je vlak speljal, so člani odprave spoznali dva Kazahstanca. Eden izmed njiju proglasi našega poročevalca za lastnega brata in mu podari prstan. Jezičnih preprek ni bilo veliko, čeprav je bilo potrebno govoriti rusko, slovensko, hrvaško in srbsko.
Povohani
Potovanje je bilo precej enolično na 28. dan. Kartanje je bila edina obramba pred dolgčasom. Vlak se ob postanku v obmejnem kazahstanskem mestecu Semey izprazni. V Rusijo nadaljujejo pot le redki posamezniki. Kmalu po postanku vlak prisopiha do rusko-kazahstanske meje. Fante pridejo povohati kazahstanski psi in po uri in pol čakanja prečkajo kazahstansko mejo. Isti čas čakanja je na ruski meji.
Strog pregled dokumentov še zavleče prečkanje. Od poležavanja so popotniki izžeti in komaj čakajo na cilj, da si lahko pretegnejo noge. Zgodaj zjutraj le prispejo v Novosibirsk in tako so fantje časovno že kar pet ur pred Slovenijo.
Preverite kako se godi fantom na facebook strani SLOWenec- PO PAMET ali pa spoznajte društvo SLOWenc v našem članku.
Novinar
