Kako dolgo živi čebela ali kakšna je življenjska doba čebele? Si se to kdaj vprašal? Življenjska doba čebele se je v zadnjih desetletjih prepolovila. Petdeset let nazaj so čebele živele enkrat dlje kot danes. Zaradi propadanja čebeljih kolonij se je zmanjšala tudi proizvodnja medu. Pričakujemo lahko, da se bo njegova cena zato še višala, a to še zdaleč ni največja od naših težav. Čebel igrajo namreč vitalno vlogo v našem ekosistemu in, kot vemo, v primeru njihovega izumrtja ljudje ne bi preživeli več kot štiri leta.
Odkritje presenetljive resnice
Anthony Nearman, doktorski študent entomologije na University of Maryland, je prvič opazil padec čebelje dolgoživosti, ko je skupaj s profesorjem Dennisom van Engelsdorpom opravljaj študijo o standardiziranih protokolih gojenja čebel v laboratorijih. V laboratoriju so iz panjev prenesli bube 24 ur preden so prodrle skozi celico. Do stopnje odraslosti so se razvile v posebnih inkubatorjih, nato pa bivale v posebnih kletkah. Čebele so pile sladko vodo, zato jim je Nearman dodajal navadno, da bi bile njihove življenjske okoliščine čim bolj podobne naravnim. Za referenco je uporabljal podobno študijo iz leta 1970. Začuden je opazil, da imajo vse čebele, ne glede na svojo dieto, krajšo življenjsko dobo kot tiste izpred petdesetih let.
Takrat so namreč živele v povprečju 34,3 dni, v njegovi raziskavi pa 17,7 dni. »Standardizirani protokoli za gojenje medonosnih čebel v laboratorijih niso bili formalizirani do 2000-ih. Predvideval bi, da bo življenjska doba čebel sedaj daljša ali enaka, ker v tem postajamo boljši. Namesto tega opažamo podvojeno smrtnost,« je rekel osupli Nearman. Statistika ga je zelo presenetila in ga spodbudila v opravljanje bolj poglobljene raziskave. Njeni rezultati so bili objavljeni novembra 2022.
Zakaj čebelam narašča smrtnost?
V zadnjih petdesetih letih so čebelarji v Združenih državah Amerike poročali o čedalje več izgubljenih čebeljih kolonijah. Pri tem moramo upoštevati, da kolonije zaradi staranja in odmiranja čebel na neki točki naravno propadejo. Kljub temu so številke kolapsov previsoke. Velike izgube nadomeščajo z novimi kolonijami, a po zamenjavi v čebelji populaciji še vedno zeva 30-odstotna luknja. Znanstveniki so se spraševali, kateri so razlogi za ta pojav. Spraševali so se, ali gre za bolezni, pesticide, parazite ali preprosto slabo prehranjenost.
Vse te dejavnike se lahko v laboratoriju nadzoruje. Zato bi pričakovali, da bodo čebele v laboratoriju živele dlje, saj so »bolj varne«. Toda že v preteklosti so raziskave pokazale, da imajo čebele v kolonijah približno enako življenjsko dobo kot v laboratorijih. Zato so znanstveniki začeli predvidevati, da gre za neki notranji dejavnik, ki ga ne morejo nadzirati in zato ne pride do razlik. Življenjska doba se v obeh primerih krajša.
»Čebele izoliramo iz kolonij ravno preden postanejo odrasle, zato se mora tisto, kar krajša njihovo življenjsko dobo, zgoditi že pred tem. To dejstvo namiguje na genetski faktor. Če je ta hipoteza pravilna, namiguje tudi na potencialno rešitev. Če lahko izoliramo nekaj genetskih dejavnikov, nam morda lahko uspe razmnožiti dalj časa živeče medonosne čebele,« je zaključil Nearman.
Kaj lahko storimo glede življenjske dobe čebele?
Nearman in van Engeldrop razmišljata, da morda čebele trpijo posledice globalnega onesnaženja ali izpostavljenosti pesticidom, ko so še v stadiju ličinke in jih v panju hranijo čebele delavke. Sedaj želita opraviti primerjalno analizo s čebelami iz drugih držav in celin. Izolirala bosta podobne primere, opravila raziskavo in nadaljevala z iskanjem razlogov za krajšanje življenjske dobe čebel.
Novinar
