Metulji so prečkali Atlantski ocean na kar 4200 kilometrov dolgem neprekinjenem letu. Tako početje še ni bilo zabeleženo pri nobeni žuželki.
Neverjeten podvig
Znanstveniki so pred kratkim odkrili prve dokaze o tem, da so žuželke prečkale celoten ocean. Odkrili so namreč metulje, ki so opravili kar 4200 kilometrov dolgo pot čez Atlantik.
Evolucijski biolog Gerard Talavera je že leta 2013 v Francoski Gvajani opazil jato metuljev Vanessa cardui, ki je sedela na pesku, njihova krila pa so bila raztrgana in prestreljena z luknjami.
To odkritje je zmedlo znanstvenike, saj je drobne vrste metuljev mogoče najti po vsem svetu, vendar ne v Južni Ameriki. Po več kot desetletju preiskav so raziskovalci sestavili odgovor, kako so metulji prišli do tja – podali so se na prvi čezoceanski let, zabeležen pri žuželki.
Raziskave in ugotovitve
Svoje ugotovitve so objavili v reviji Nature Communications. »Metulje običajno vidimo kot simbol krhkosti lepote, vendar nam znanost dokazuje, da lahko izvajajo neverjetne podvige,« je dejal soavtor študije Roger Vila. »O njihovih zmožnostih je treba še veliko odkriti.«
Migracije žuželk sicer niso neobičajne, vendar jih je težko izslediti. Znanstveniki se pri preučevanju gibanja žuželk običajno zanašajo na zapise amaterskih opazovalcev žuželk in radarsko pokritost, vendar so ti omejeni in niso vedno zanesljivi.
Da bi ugotovili kako so metulji prišli v Francosko Gvajano, so raziskovalci zbrali več sklopov dokazov. Sekvencirali so genome metuljev, kar je pokazalo, da so tesno povezani s populacijami v Evropi in Afriki. Analizirali so tudi DNK cvetnega prahu na telesih žuželk in tako identificirali dve rastlinski vrsti, ki ju najdemo le v tropski Afriki. Poleg tega so proučevali izotope vodika in stroncija na krilih metuljev in ugotovili, da so značilni le za zahodno Evropo. Vsi dokazi so nakazovali, da žuželke izvirajo iz Afrike ali Evrope.
Dolgo in naporno potovanje
Metulji so dosegli Južno Ameriko iz Zahodne Afrike in tako preleteli vsaj 4200 kilometrov čez Atlantik. Njihova pot pa bi lahko bila še daljša, če se je začela v Evropi. Tako bi bila pot njihove selitve dolga 7000 km ali več.
Znano je sicer, da se omenjena vrsta metuljev seli med Evropo in Afriko tudi do 14500 km, vključno s prečkanjem neprizanesljive Sahare. Toda to potovanje je opravljeno z nočnimi postanki za ‘počitek in dolivanje goriva’. Da bi metulji dosegli Francosko Gvajano bi morali leteti do osem dni brez počitka.
Znanstveniki so tako ugotovili, da so si metulji pri svojem potovanju pomagali tudi z vetrom in vetrnimi tokovi, ki so jim pomagali, da niso omagali v morje. Ta ugotovitev poudarja sposobnost žuželk, da prečkajo veliko razdalje na načine, ki jih znanstveniki prej niso upoštevali.
Junior novinar
