Vsaj deset slavnih gozdov letno proizvede več ogljika kot pa ga vsrka. Neravnovesje je posledica človekovih posegov v naravo in klimatskih sprememb.
Nedavna raziskava je pokazala, da je deset gozdov, ki so del Unescove svetovne dediščine, v zadnjih dvajsetih letih proizvedlo več ogljika, kot ga je vsrkalo. Razlog za to so podnebne spremembe, vedno pogostejši požari, izsekavanja in drugi človekovi posegi.
Ista raziskava je potrdila tudi, da drugih 257 gozdov, ki prav tako spadajo med svetovno dediščino, vsako leto iz atmosfere odstrani 190 milijonov ton. Dr. Tales Carvalho Resende, ki je soavtor poročila, je za BBC povedal, da je to skoraj polovica vseh izpustov Združenega kraljestva. Skupna površina teh gozdov je okoli 69 milijonov hektarjev ali za dve Nemčiji.
Najbolj dovršena raziskava do zdaj
To je najbolj dovršena raziskava vpliva gozdov na okoljske spremembe do zdaj. Znanstveniki so parametre spremljali preko satelitov in s sondami v samih gozdovih od leta 2001 do danes. Meritve so izvajali v gozdovih, zaščitenih pod Unescom, saj je tam najlažje dolgoročno zbirati zanesljive podatke. Ti gozdovi so ves čas nadzorovani in močno vladno zaščiteni, saj jih razumemo kot pomembne za podnebje celega planeta in zavetišče mnogih živalskih vrst. Razultati so zaskrbljujoči, a bojijo se, da je to le začetek.
Začaran krog
Dr. Resende opozarja, da so tudi ti »zaščiteni« gozdovi močno ogroženi. Najbolj neposredna nevarnost so ilegalna izsekavanja. Hkrati s tem razne korporacije poskušajo odškrniti delček za delčkom za namene kmetijstva in rejo mesa. Druga nevarnost pa so požari, orkani in podobne naravne ujme. Zaradi segrevanja planeta so prvi vedno pogostejši (samo spomnimo se Avstralije), kar izpušča ogromne količine ogljika v ozračje. To povzroči še hitrejše segrevanje Zemlje in že smo ujeti v začaran krog. Neurje leta 2017 je odstranilo 20 % gozda v narodnem parku Morne Trois Pitons, Dominica.
Raziskovalci soglasno poudarjajo, da se lahko globalni katastrofi izognemo le s povečano skrbjo za gozdove, saj so ti dobesedno Zemljina pljuča.
Novinar
