Rjavi medved lahko doseže težo preko 300 kilogramov in posledično predvsem pred zimo potrebuje velike količine hrane. To pa je tudi zaradi poseganja človeka v njegov habitat težko najti, zato si medvedi obroke iščejo tudi med človeškimi ostanki. S tem se povečajo možnosti za konflikte med zvermi in človekom, ker medvedi ne plenijo več v svojem habitatu, pa lahko pride celo do neravnovesja v ekosistemu. Smeti skušamo pred medvedi zaščititi s tako imenovanimi medovarnimi smetnjaki, ki naj jih medvedi ne bi znali odpreti. A izdelava tovrstnih smetnjakov je lahko pravi izziv.
Brskanja po smeteh smo jih naučili ljudje
Čeprav si danes medvedov, ki brskajo po smeteh ne želimo, ni bilo vedno tako. V prvi polovici 20. stoletja so smeti v Narodnem parku Yosemite odlagali na posebno mesto, obdano s tribunami in lučmi, kjer so obiskovalci parka lahko opazovali skupino 20 do 30 medvedov na pojedini. Še ko so se v parku odločili ukiniti te »predstave«, so tamkajšnji čuvaji nadaljevali z odlaganjem smeti na tem mestu. S tem so do 70. let prejšnjega stoletja turistom zagotavljali zanimive prizore medvedov. Ker je za medvede značilno prenašanje znanja iz generacije v generacijo, je povsem možno, da tamkajšnji medvedi še vedno ohranjajo okoli 100 let staro znanje.
Prepreka ali izziv?
Zato smo začeli z oblikovanjem posebnih ključavnic in smetnjakom, ki naj bi medvedom preprečili brskanje po odpadkih. A dejstvo je, da jih z njimi nismo uspešno odvrnili od problema, temveč jih le nekoliko upočasnili. Zakaj? Ker hrana medvedom predstavlja največjo motivacijo.
Pri učenju novih nalog in reševanju problemov jim je tako najbolje ponuditi nagrado v obliki hrane. Kot mnoge druge živali lahko tudi medvede naučimo potiskanja vozičkov, vrtenja cevi, brskanja iz lukenj in podobnih nalog, ki jim prinesejo nagrado v obliki priboljška. Zato medovarni smetnjak hitro postane le zanimiva miselna naloga za medvede, ki vsebuje slastno nagrado.
Neumni smo ljudje
A precej težje kot iznajdba smetnjaka, ki ga medvedje ne morejo odpreti, je iznajdba takega smetnjaka, ki ga bomo ljudje uporabljali. Resda ni problem v prenizki inteligenci ljudi pri odpiranju medovarnih smetnjakov, a praksa kaže, da smo ljudje precej lena bitja. Raziskava v Koloradu je tako pokazala, da je bila manj kot polovica medovarnih smetnjakov zaklenjena.
Testirano pri Mednarodnem komiteju grizlijev
Da je smetnjak resnično medovaren, potrdijo pri tako imenovanem Mednarodnem komiteju grizlijev (angleško Interagency Grizzly Bear Committee (IGBC)). Kljub imenu ne gre za komite, ki ga dejansko sestavljajo grizliji 😉 – jih pa zaposlujejo.
Da smetnjak pridobi certifikat medovarnega smetnjaka, mora preživeti 60 minut »igranja« z medvedom, ko medved skuša priti do skrite hrane. Nekateri izmed medvedov, ki jih uporabljajo za nalogo, se že od šestih mesecev starosti učijo vdiranja v smetnjake. Druge so zaposlili, ko so jih v naseljih že večkrat zasačili pri vdiranju v smetnjake. Razvoj medovarnih smetnjakov je tako stalna bitka med znanjem inženirjev in iznajdljivostjo medvedov.
Zaenkrat nam kljub vsemu ne kaže slabo. Ko so uvedli certificiranje medovarnih smetnjakov, je test prestalo le okoli 10 odstotkov smetnjakov, danes jih že približno polovica.
Novinar
