Raziskava znanstvenikov z univerze UCLA in nacionalnega laboratorija Lawrence Livermore potrjuje, da so podnebne spremembe glavni vzrok za to, da so v zadnjih dveh desetletjih obsežni požari uničili vse več površin na zahodu ZDA, piše ScienceDaily.
Rong Fu, profesorica za atmosferske in oceanske vede na univerzi UCLA in avtorica študije, je dejala, da se bo trend v prihodnjih letih verjetno še poslabšal. »Bojim se, da so rekordne sezone požarov v zadnjih letih zaradi podnebnih sprememb le začetek tega, kar se bo zgodilo, in da naša družba ni pripravljena na hitro spremembo vremena, ki prispeva k požarom v naravi na ameriškem zahodu.«
Dramatično povečanje uničenja zaradi požarov v naravi potrjujejo tudi podatki Geološke službe ZDA (U.S. Geological Survey). V 17 letih od leta 1984 do leta 2000 je v 11 zahodnih zveznih državah povprečno pogorelo 1,69 milijona hektarjev površin na leto. V naslednjih 17 letih, do leta 2018, je bila povprečna požgana površina približno 3,35 milijona akrov na leto. Leta 2020 pa naj bi po podatkih poročila nacionalnega medagencijskega koordinacijskega centra obseg zemljišč, ki so jih požgali gozdni požari na zahodu, dosegel 8,8 milijona hektarjev – to je območje, večje od zvezne države Maryland.
Vendar so dejavniki, ki so povzročili to ogromno povečanje, predmet razprave: kolikšen delež tega trenda so povzročile podnebne spremembe, ki jih je povzročil človek, in kolikšen delež je mogoče pojasniti s spreminjanjem vremenskih vzorcev, naravnimi podnebnimi spremembami, upravljanjem gozdov, zgodnejšim spomladanskim taljenjem snega in zmanjšanjem poletnega dežja?
Primanjkljaj parnega tlaka
V študiji, objavljeni 9. novembra v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so raziskovalci uporabili umetno inteligenco za podnebne in požarne podatke, da bi ocenili vlogo, ki jo imajo podnebne spremembe in drugi dejavniki pri določanju ključne podnebne spremenljivke, povezane s tveganjem požarov v naravi: primanjkljaj parnega tlaka.
Primanjkljaj parnega tlaka meri količino vlage, ki jo zrak lahko zadrži, ko je nasičen, zmanjšano za količino vlage v zraku. Kadar je primanjkljaj parnega tlaka večji, lahko zrak iz tal in rastlin črpa več vlage. Velika območja, ki so jih požgali gozdni požari, zlasti tista, ki niso v bližini urbanih območij, imajo običajno visok primanjkljaj parnega tlaka, kar so razmere, povezane s toplim in suhim zrakom.
Študija je pokazala, da je 68-odstotno povečanje primanjkljaja parnega tlaka na zahodu ZDA med letoma 1979 in 2020 verjetno posledica globalnega segrevanja, ki ga je povzročil človek. Avtorji so ugotovili, da je preostalih 32 odstotkov sprememb verjetno posledica naravnih sprememb vremenskih vzorcev.
Ugotovitve kažejo, da so podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, glavni vzrok za vse pogostejše vremenske požare na zahodu ZDA
»In naše ocene vpliva človeka na povečanje vremenskega tveganja za požare so verjetno konzervativne,« je dejala Fu, direktorica skupnega inštituta UCLA za regionalno znanost in inženiring zemeljskih sistemov, ki sodeluje z Nasinim laboratorijem za reaktivni pogon.
Raziskovalci so analizirali tako imenovani gozdni požar August Complex iz leta 2020, ki je požgal več kot milijon hektarjev površine v severni Kaliforniji. Ugotovili so, da segrevanje, ki ga je povzročil človek, verjetno pojasnjuje 50 odstotkov neprimerljivo visokega primanjkljaja parnega tlaka v regiji v mesecu, ko se je požar začel.
Fu je dejala, da pričakuje, da bodo požari v naravi v zahodnih državah na splošno še naprej intenzivnejši in pogostejši, čeprav bi lahko vlažnejše in hladnejše razmere ponudile kratkotrajen oddih. Na območjih, kjer so zaradi požarov, suše, vročinskih valov in gradnje cest že izginili obsežni deli rastlin, pa kljub povečanju primanjkljaja parnega tlaka verjetno ne bo prišlo do povečanja števila požarov v naravi.
»Naši rezultati kažejo, da so zahodne Združene države očitno prestopile kritično mejo – da je segrevanje, ki ga povzroča človek, zdaj bolj odgovorno za povečanje primanjkljaja parnega tlaka kot naravna nihanja v atmosferski cirkulaciji,« je dejala Fu. »Naša analiza kaže, da se je ta sprememba zgodila od začetka 21. stoletja, veliko prej, kot smo predvidevali.«
Novinar
