V globinah arktičnega morja blizu severnega pola si težko predstavljamo življenje. Mraz, tema in pomanjkanje hrane omogočajo življenje le nekaj organizmom, ki so prilagojeni na najhujše razmere. Večinoma so to preproste živali in bakterije, ki spominjajo na nekaj, kar je prišlo iz vesolja. Pred kratkim pa so raziskovalci našli cvetoč ekosistem, ki se zanaša na velike kolonije spužev.
Odkritje je bilo neverjetno že samo po sebi. Ekspedicije so se navadile, da gledajo skoraj mrtvo morsko dno. Tudi vzorci, ki so jih zajemali, so večinoma vsebovali le bakterije in viruse. Območje veliko okoli 15 hektarjev, ki je polno življenja, je bilo še do včeraj nepredstavljivo. Skupina raziskovalcev z Inštituta Maxa Plancka za morsko biologijo je odkritje objavilo v reviji Nature Communications.
Kolonija ogromnih spužev
Ta otoček življenja sredi arktičnega morja prekriva okoli 15 hektarjev. Osnova celega ekosistema so spužve, ki zagotavljajo zatočišče in hrano drugim živalim. Najstarejše med njimi štejejo 300 let in dosežejo tudi do 100 m premera. Kako so se spužve pojavile sredi arktičnega morja ostaja skrivnost, saj so najbližje kolonije sorodnih primerkov na obali Norveške.
Prehranjujejo se s fosili
Večje vprašanje pa je, kako te spužve preživijo v okolju, kjer ni hrane. Izkazalo se je, da ekosistem leži na ugaslem ognjeniku, ki je že v preteklosti gostil življenje. Tla so namreč polna fosilov starodavnih prisesnih črvov, ki so se naselili poleg ognjenika, ki jim je zagotavljal hrano v obliki metana. Ko se je ta ohladil, je za sabo pustil plast fosilov. Spužve se hranijo na ostankih bivših prebivalcev tega območja in to je prvi primer prehranjevanja s fosili, ki smo ga opazili v živalskem kraljestvu. A tega ne počno same. Raziskava je ugotovila, da v porah spužev živijo simbiotske bakterije, ki presnavljajo fosilne ostanke in hranijo sebe ter svoje gostiteljice.
Po izračunih je fosilnih ostankov dovolj, da ekosistem obstane še tisočletja, vendar mu preti drugačna nevarnost. S taljenjem arktičnega ledu in segrevanjem morja se druge vrste širijo na sever, kjer bi lahko prerasle tam živeče organizme. Spužve se zanašajo na to, da so edina vrsta, ki lahko preživi v takšnih razmerah. Če pa okolje postane ugodnejše, izgubijo svojo prednost pred invazivnimi vrstami.
Novinar
