V reviji Science sta profesor Robert Nicholls iz Tyndallovega centra za raziskave podnebnih sprememb pri UEA in profesor Manoochehr Shirzaei z univerze Virginia Tech in Univerze Združenih narodov za vodo, okolje in zdravje v Ontariu poudarila pomen nove raziskovalne knjige, ki analizira satelitske podatke. ki natančno in dosledno prikazuje premikanje tal po tleh. Po mnenju znanstvenikov z Univerze East Anglia (UEA) in Virginia Tech je ugrezanje v mestih spregledano kot nevarnost.
Kitajska se pogreza
Medtem ko v svojem komentarju pravijo, da je dosledno merjenje posedanja velik dosežek, trdijo, da je to šele začetek iskanja rešitev. Napovedovanje prihodnjega posedanja zahteva modele, ki upoštevajo vse dejavnike, vključno s človeškimi dejavnostmi in podnebnimi spremembami, ter kako se lahko spremenijo s časom.
Raziskovalni članek obravnava 82 mest s skupno populacijo skoraj 700 milijonov ljudi. Rezultati kažejo, da se 45 % analiziranih urbanih območij pogreza, 16 % pa pada s hitrostjo 10 mm na leto ali več.
Ocenjuje se, da je na nacionalni ravni prizadetih približno 270 milijonov mestnih prebivalcev, pri čemer se skoraj 70 milijonov sooča s hitrim pogrezanjem za 10 mm na leto ali več. Vroče točke vključujejo Peking in Tianjin.
Obalna mesta, kot je Tianjin, so še posebej prizadeta, saj pogrezanje zemlje krepi podnebne spremembe in dvig morske gladine. Potopitev morske obrambe je eden od razlogov, zakaj so poplave orkana Katrina New Orleansu leta 2005 prinesle tako opustošenje in število smrtnih žrtev.
Šanghaj, največje mesto na Kitajskem, se je v zadnjem stoletju ugreznil za do 3 metre in se še danes ugreza. Ko se pogrezanje združi z dvigom morske gladine, bi se lahko mestno območje na Kitajskem pod morsko gladino do leta 2120 potrojilo, kar bi prizadelo 55 do 128 milijonov prebivalcev. To bi lahko bilo katastrofalno brez močnega družbenega odziva.
»Pogrezanje ogroža strukturno celovitost zgradb in kritične infrastrukture ter povečuje vplive podnebnih sprememb v smislu poplav, zlasti v obalnih mestih, kjer krepi dvig morske gladine,« je dejal profesor Nicholls, ki ni bil vključen v študijo, vendar njegov raziskave se osredotočajo na dvig morske gladine, obalno erozijo in poplave ter na to, kako se lahko skupnosti prilagodijo tem spremembam.
Pogrezanje je predvsem posledica človekovega delovanja v mestih. Umik podtalnice, ki znižuje gladino vode, velja za najpomembnejše gonilo posedanja, skupaj z geologijo in težo zgradb.
Na Japonskem imajo učinkovito strategijo
V Osaki in Tokiu je bilo črpanje podtalnice ustavljeno v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in posedanje mest se je prenehalo ali močno zmanjšalo, kar kaže, da je to učinkovita strategija ublažitve. Prometne vibracije in tuneli so potencialno tudi lokalni dejavniki, ki prispevajo – Peking se v bližini podzemnih železnic in avtocest ugrezne za 45 mm na leto. Pojavlja se tudi naravno premikanje kopnega navzgor ali navzdol, vendar je na splošno veliko manjše od sprememb, ki jih povzroči človek.
Medtem ko je bilo ugrezanje, ki ga povzroči človek, na Kitajskem znano že pred to študijo, profesorja Nicholls in Shirzaei pravita, da ti novi rezultati krepijo potrebo po nacionalnem odzivu. Ta težava se pojavlja v dovzetnih mestih zunaj Kitajske in je razširjena težava po vsem svetu.
Raziskovalno skupnost pozivajo, naj od merjenja preide k razumevanju posledic in podpornim odgovorom. Nove satelitske meritve zagotavljajo nove podrobne podatke o pogrezanju, vendar je treba metode za uporabo teh informacij pri sodelovanju z mestnimi načrtovalci pri reševanju teh težav še veliko razviti. Prizadeta obalna mesta na Kitajskem in širše potrebujejo posebno pozornost.
»Mnoga mesta in območja po vsem svetu razvijajo strategije za obvladovanje tveganj podnebnih sprememb in dviga morske gladine,« je dejal profesor Nicholls. »Iz te izkušnje se moramo naučiti, da bi obravnavali tudi grožnjo pogrezanja, ki je pogostejša, kot je trenutno priznano.«
Novinar
