Čeprav so razpršeni na več kot milijon kvadratnih kilometrih, so nove raziskave pokazale, da so oddaljeni koralni grebeni na Sejšelih tesno povezani. Kako so znanstveniki sredi Indijskega oceana odkrili avtocesto?
Z uporabo genetskih analiz in oceanografskega modeliranja so raziskovalci na Univerzi v Oxfordu prvič pokazali, da mreža oceanskih tokov razprši znatno število ličink med temi oddaljenimi otoki in deluje kot koralna avtocesta.
Avtocesta sredi Indijskega oceana navdušila znanstvenike
Dr. April Burt (Oddelek za biologijo, Univerza v Oxfordu in Fundacija Sejšelskih otokov), glavna avtorica študije, je dejala: »To odkritje je zelo pomembno, ker je ključni dejavnik pri obnovi koralnega grebena dobava ličink. Čeprav se je koral zaradi podnebnih sprememb in številnih drugih dejavnikov zaskrbljujoče zmanjšalo po vsem svetu, je mogoče sprejeti ukrepe na lokalni in nacionalni ravni za izboljšanje zdravja in odpornosti grebenov. Ti ukrepi so lahko učinkovitejši, če bolje razumemo povezanost med koralnimi grebeni, tako da na primer damo prednost prizadevanjem za ohranitev okoli koralnih grebenov, ki delujejo kot glavni viri ličink za podporo regionalni odpornosti grebenov.«
Raziskovalci so sodelovali s številnimi organizacijami za upravljanje koralnih grebenov in vlado Sejšelov, da bi zbrali vzorce koral z 19 različnih mest grebenov. Celovita genetska analiza je razkrila nedavni pretok genov med vsemi vzorčnimi mesti – morda v samo nekaj generacijah – kar nakazuje, da se lahko koralne ličinke pogosto prenašajo med različnimi populacijami. Rezultati so tudi nakazali na obstoj nove kriptične vrste navadne balvanske korale, Porites lutea.
Genetske analize so bile nato povezane z oceanografskim modeliranjem, ki je simuliralo proces razpršitve ličink. Te simulacije so raziskovalcem omogočile vizualizacijo poti, po katerih koralne ličinke potujejo med grebeni v širši regiji, in določijo relativno pomembnost fizičnega razprševanja ličink v primerjavi z drugimi biološkimi procesi pri vzpostavljanju povezljivosti koral.
To je pokazalo, da je razpršitev koralnih ličink neposredno med grebeni po Sejšelih zelo verjetna. Na primer, koralne ličinke, ki so se rodile na oddaljeni Aldabri, bi se lahko prek vzhodnoafriškega obalnega toka razpršile proti zahodu proti vzhodni obali Afrike. Od tu bi nato potovali proti severu vzdolž obale, pri čemer bi nekateri potencialno celo dosegli južni ekvatorialni protitok, ki bi jih lahko spet pripeljal proti vzhodu proti notranjim otokom Sejšelov.
Kako pomembni so koralni grebeni?
Čeprav so ti razpršitveni dogodki na velike razdalje možni, je verjetno, da bo velik del povezljivosti med oddaljenimi otoki na Sejšelih mogoče vzpostaviti z razpršitvijo. To nakazuje, da imajo lahko centralno locirani koralni grebeni na Sejšelih in morda vzhodni Afriki pomembno vlogo pri povezovanju najbolj oddaljenih otokov.
Noam Vogt-Vincent, Oddelek za znanosti o Zemlji, Univerza v Oxfordu, zdaj s sedežem na Havajskem inštitutu za morsko biologijo, ki je vodil oceanografsko modeliranje, je dejal: »Ta raziskava kaže, da je široko soglasje med napovedano povezljivostjo in opaženimi genetskimi vzorci podpira uporabo takšnih simulacij razpršitve ličink pri upravljanju sistema grebenov na Sejšelih in v širši regiji. Te simulacije nam prav tako omogočajo, da raziščemo, kako redni so ti vzorci povezljivosti v času, ker bo redna oskrba z ličinkami bistvenega pomena za okrevanje grebena ob podnebnih spremembah.«
Profesorica Lindsay Turnbull (Oddelek za biologijo, Univerza v Oxfordu), višja avtorica, je dejala: »Ta študija ne bi mogla priti ob pravem času. Svet spet opazuje, kako El Niño pustoši koralne grebene po vsem Indijskem oceanu. Zdaj vemo, kateri grebeni bodo ključni za obnovo koral, vendar se ne moremo ustaviti v naši zavezanosti zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in zaustavitvi podnebnih sprememb.«
Novinar
