Avstralija gori od septembra in medtem ko je večino sveta to brigalo le med 29. 12 in 17. 1., dežela tam spodaj še gori. Zgorelo je okoli 110 tisoč kvadratnih kilometrov. To je področje velikosti 10 Slovenij. Katastrofalni požari v Kaliforniji leta 2018 so bili skoraj 14x manjši kot so ti v Avstraliji. Ampak zakaj so novice o Avstraliji in koalah čisto izginile iz naših radarjev?
Trenutno stanje
Požganih je že 27 milijonov akrov oziroma 110 tisoč kvadratnih kilometrov. Uničenih je že več kot 2500 domov. Umrlo je 29 ljudi. Najhujše pa so verjetno posledice požarov na ekosisteme, ki so bili izgubljeni in jih še vedno izgubljamo. Umrlo je okoli 1,25 milijarde živali in številke še rastejo. Avstralski požari so, sodeč po Kopernikusu (meritve atmosfere), v naše ozračje spustili že več kot 400 megaton ogljikovega dioksida. Načeloma bo dioksid tam tudi ostal, vsaj dokler ne zraste nov gozd. 400 megaton je 400 milijonov ton, kar še z nekaj matematike in pretvarjanja pomeni naslednje: toliko ogljikovega dioksida v skoraj 4 dneh proizvede cel naš planet.
Večina požarov je še vedno na jugovzhodu države, ki je tudi najbolj prizadeto območje. Požari so se začeli zaradi udara strel, požiga in še veliko drugih načinov. Preden so se začeli, je imela Avstralija najbolj vroče in najbolj suho leto v zgodovini. Sidney je dosegel zgodovinskih 50 stopinj Celzija. Vročinski valovi postajajo iz leta v leto močnejši in obdobja le teh daljša. Ozračje, zemlja in rastlinstvo je izsušeno kar močno poveča možnost požara.
Dež, ki je popravil in znova ustvaril škodo
Nekaj tednov nazaj je sicer po veliko področjih padal dež, a tega ni bilo dovolj za ves ogenj. Na nekaterih področjih je padlo tudi 300 milimetrov dežja, drugje le 5 milimetrov. Melbourne je imel največ dežja v enem dnevu po letu 2011. Število požarov, ki so ušli izpod nadzora, je padlo iz 16 na 13, a začel se je problem poplav.
Vse ruševine in trupla se stekajo v vode, ki so do sedaj veljale za pitne. Predstavljale so velik del pitne vode v Avstraliji, a zdaj verjetno temu ne bo več dolgo tako. Poleg tega so imela nekatera območja točo v velikosti žogic za golf. Žal se vremenske napovedi obračajo in temperature se bodo zopet povzpele do 40 in več. Prav tako napovedujejo močne vetrove, ki bodo dosegali 50 kilometrov na uro in več. Veter bo še pomagal požarom in oteževal delo gasilcem.
Trpljenje ekosistemov
Umrlo je že 1,25 milijard živali. Veliko jih je umrlo v požarih, ogromno jih je pomrlo tudi zaradi pogojev, ki so ostali po požigu. V Avstraliji je približno 224 živalskih vrst, ki živijo le tam spodaj. V zadnjih 200 letih je v Avstraliji izumrlo že 34 vrst in podvrsti živali. V zadnjem letu se temu katastrofalnem statusu bliža tudi nekaj več kot 10 vrst. Točne bomo izvedeli po ocenitvi, ko bodo požari izginili. Trenutno je umrlo več kot 8 tisoč koal.
Za vse, ki mislijo da se vse vrti okoli koal (sodeč po donacijah), poglejmo še druge številke. Umrlo je več kot 4 tisoč kengurujev, ampak premaknimo se od lepih in kjut živali, ter se posvetimo katerim drugim. Ocenjujejo, da je umrlo že skoraj 200 tisoč ovc in prav toliko krav.
V večino poročanj ni bila všteta prava (uradna) številka živalskih žrtev. V številko ni bilo vštetih netopirjev, nevretenčarjev, žab in živine. Ravno zato je ta številka tako močno narasla v času, ko so se požari malo umirili. In če si mislite, da insekti niso pomembni potem tudi koale niso. Insekti v ekosistem doprinesejo veliko več kot koala, saj ga pravzaprav gradijo. Čeprav so skoraj nevidni, so ključni del sveta.
Nesposobnost voditeljev
Scott Morrison je premier Avstralije. Če ga ocenjujemo po zadnjih 7 mesecih, je eden najbolj nesposobnih premierjev v zgodovini sveta. Če mu priznamo, da ni on tisti, ki sprejema vse odločitve, bomo šli po drugi poti. Avstralija kot država ni prosila za pomoč, ko bi morala (to je bilo že novembra). Število (prostovoljnih) gasilcev, ki po celi Avstraliji gasijo požare, je okoli 200 tisoč. Bila so poročanja o pomoči ZDA, a govorimo o nekaj sto gasilcih, če sploh.
Če stopimo korak vstran, je zanimivo, zakaj Avstralija 86 % svoje energije dobiva iz fosilnih goriv. Ena najbolj vročih in vetrovnih držav (z ogromno oceana) svoje energije ne dobiva iz obnovljivih virov. Kako žalostno. Ampak v večini držav je očitno bolje gasiti posledice kakor graditi na preventivnih ukrepih. Še bolj žalostno.
Po koncu ognja bitka s posledicami
Katastrofa se ne bo končala s koncem ognjenih zubljev. Izgubljeni domovi, prekinjena življenja, milijarde žrtev so le ene izmed težav, s katerimi se trenutno borijo Avstralci. Vse uničenje, ki ga je povzročil ogenj, bo ob prvem dežju padlo v vire sveže vode. Onesnažilo bo življenjski prostor vodnih živali in esencialni del našega vsakdana.
Živali bodo na pogorelem območju še vedno umirale zaradi pomanjkanja vode, hrane in zavetja. Večje možnosti preživetja bodo imele mesojede živali, ki se bodo lotile rastlinojedih. To težavo trenutno poskušajo rešiti tako, da iz letala mečejo hrano na pogorelo območje. Pri ljudeh se pričakuje velik vzpon duševnih bolezni, ki so vedno prisotne pri katastrofah. Napovedujejo od 5 do 15 odstotno rast bolnikov z duševnimi boleznimi.
Preusmeritev pozornosti nazaj na Avstralijo
Čeprav je svet svoj pogled usmeril na druge probleme, kot so začetki volitev v ZDA, Koronavirus na Kitajskem, kobilice v južni Afriki ali žalovanje za heroji otroštva, je Avstralija še vedno močno ogrožena. Tisti na vrhu so polni samovšečnosti in jim je težko prositi za pomoč. Tisti, ki niso na vrhu pa trpijo in umirajo. In naša družbena omrežja so prazna tistih klicev na pomoč, ki smo jih tako radi delili na začetku januarja. Koale še vedno umirajo. Zakaj ravno koale? Ker so ljudje pomagali vsaj njim, zdaj se je vse to žal ustavilo. Požari se še nekaj časa ne bodo umirili in bodo divjali naprej.
Urednik portala Student.si
