Avstralski Biro za meteorologijo (Bureau of Meteorology) je oznanil, da že tretje leto zapored beležijo vremenski fenomen v La Niña v Tihem oceanu. Od začetka merjenj tega pojava leta se je to zgodilo tretjič. Med leti 1976-1976 in 1998-2001.
La Niña je naraven pojav, katerega posledica je nižanje temperature vode pri gladini oceana. To ima vpliv na vreme po celem planetu, še posebej pa prinaša nadpovprečno količino padavin v vzhodnem, severnem in osrednjem delu Avstralije.
Avstralijo čakajo poplave
Vodja dolgoročnih vremenskih napovedi v Biroju Dr. Andrew Watkins je povedal, da obstaja 80 % verjetnost, da bo vzhodni del avstralije v prihodnjih mesecih doživljal povečano količino dežja in poplave. Poleg trojnega La Niña, je za to kriv še takoimenovani Indijski La Niña ali Indian Ocean Dipole.
La Niña in El Niño
La Niña je le ena faza pojava ENSO (El Niño – Southern Oscillation). Pri tem gre za spreminjanje temperature Tihega oceana in smeri vetrov. La Niña je hladna faza, El Niño je topla, tretja pa je nevtralna. Celoten cikel se odvrti približno vsakih 3 do 7 let, pri čemer je trojna ponovitev zelo redka. Trikratna La Niña, kot jo meteorologi opažajo letos, se dogaja prvič v tem stoletju.
Učinki po svetu
Medtem ko El Niño ustvarja milejše vreme oz. zaustavlja vremenske ekstreme, jih La Niña spodbuja. Zaradi nje lahko pričakujemo povečano število tropskih ciklonov v Atlantskem oceanu in še hujše suše v Vzhodni Afriki. Slednja se namreč spopada z najhujšo sušo v zadnjih nekaj desetletjih, saj se tudi četrto obdobje dežja letos ni zgodilo. Meteorologi predvidevajo, da bo vrhunec La Niña dosegla spomladi in se končala leta 2023.
Novinar
