Trajnost in njeno razumevanje je široka in zapletena tema. Zajema vrsto industrijskih izrazov in akronimov, zaradi česar je lahko njeno razumevanje še posebej težavno. V nadaljevanju ti predstavljamo nekaj najpogostejših trajnostnih izrazov, ki ti bodo pomagali razumeti bistvene koncepte na katerih temelji in kako se uporabljajo.
1. Družbena odgovornost podjetij (ang. Corporate social responsibility – CSR)
Družbena odgovornost podjetja (CSR) se nanaša na zavezanost podjetja k etičnemu in trajnostnemu delovanju. Ob tem se upošteva tudi vpliv podjetja na družbo, okolje in gospodarstvo.
Vključuje lahko izvajanje trajnostnih praks, zmanjševanje ogljičnega odtisa podjetja, vlaganje v razvoj skupnosti, zagotavljanje poštenih delovnih razmer in praks ter podpiranje družbenih in okoljskih ciljev.
Cilj družbene odgovornosti podjetja je ustvariti skupno vrednost za vse deležnike. Z odgovornim ravnanjem in prispevanjem k trajnostnemu razvoju lahko podjetja povečajo svoj ugled, okrepijo odnose z deležniki, zmanjšajo tveganja in izboljšajo dolgoročno finančno uspešnost.
2. Neto nič (ang. Net zero)
Nanaša se na razmerje med količino proizvedenih emisij toplogrednih plinov in količino odstranjeno iz ozračja.
Da bi dosegli net zero, mora organizacija ali država čim bolj zmanjšati svoje emisije s strategijami, kot so povečanje energetsko učinkovitosti, prehod na obnovljive vire energije in izboljšanje transportnih sistemov. Vse ostale emisije je mogoče izravnati z dejavnostmi, ki odstranjujejo ogljikov dioksid iz ozračja. To je lahko pogozdovanje ali zajemanje in shranjevanje ogljika.
3. Ogljična nevtralnost (ang. Carbon neutral)
Subjekt je ogljično nevtralen, ko so njegove neto emisije ogljika enake nič. To pomeni, da je subjekt popolnoma uravnotežil svojo proizvodnjo ogljika. To je storil tako, da je čim bolj zmanjšal svoje emisije in morebitne preostale emisije izravnal z naložbami v projekte zmanjševanja ali odstranjevanja ogljika. Ogljična nevtralnost običajno upošteva samo emisije ogljikovega dioksida in ne vključuje drugih toplogrednih plinov, kot so metan, dušikov oksid in fluorirani plini.
4. Greenwashing
Greenwashing je marketinška taktika, ki jo uporabljajo podjetja, da bi njihovi izdelki in storitve izgledali bolj okolju prijazni, kot so v resnici. To lahko vključuje zavajajoče trditve o okoljskih koristih izdelka ali prikrivanje njegovega negativnega vpliva na okolje.
5. Greenhushing
Greenhushing je produkt vzpona greenwashinga. Za razliko od greenwashinga, kjer podjetja promovirajo lažne trditve, greenhushing povzroči, da podjetja o svojih okoljskih agendah molčijo. Odločijo se, da bodo raje tiho, namesto da bi karkoli izpostavila.
Izraz je postal priljubljen zaradi strahu podjetji pred slabim ugledom, ki ga lahko povzročijo obtožbe greenwashinga.
6. Krožno gospodarstvo (ang. Circular economy)
Krožno gospodarstvo je model proizvodnje in potrošnje, osredotočen na zmanjševanje odpadkov in onesnaževanja z uvedbo ponovne uporabe in podaljševanje življenjskega cikla izdelka.
V nasprotju linearnega gospodarstva (znanega tudi kot gospodarstvo vzemi-naredi-zapravi) so v krožnem gospodarstvu viri v uporabi čim dlje. Odpadki so zmanjšani na minimum s strategijami, kot so ponovna uporaba, popravilo in recikliranje.
7. Računovodstvo ogljika (ang. Carbon accounting)
Računovodstvo ogljika je postopek merjenja in sledenja emisij toplogrednih plinov organizacije. Vključuje kvantificiranje emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki nastanejo kot posledica poslovnih dejavnosti, vključno s porabo energije, transportom in proizvodnimi procesi. Je pomembno orodje za organizacije, ki želijo razumeti in upravljati svoj vpliv na okolje in podnebne spremembe.
8. Okoljsko, socialno in korporativno upravljanje (ang. Environmental, social, and corporate governance – ESG)
ESG je merilo, ki se uporablja za ocenjevanje uspešnosti podjetja glede vpliva na okolje, družbene odgovornosti in praks korporativnega upravljanja. Podjetja, ki so uspešna na podlagi meritev ESG, veljajo za bolj trajnostna in dolgoročno donosna.
Junior novinar
