Znanstveniki, ki preučujejo največje množično izumiranje v zgodovini Zemlje, so ugotovili, da se lahko stalno uničevanje divjih živali nenadoma prevesi v popoln propad ekosistema.
Številni znanstveniki menijo, da so sedanje velike izgube biotske raznovrstnosti začetek novega množičnega izumrtja. Vendar nove raziskave kažejo, da je popoln propad ekosistema neizogiben, če se izgube ne bodo obrnile, so povedali znanstveniki.
Kolaps ekosistema je lahko neizogiben
Permsko-triasno izumrtje se je zgodilo pred 252 milijoni let. Povzročilo ga je globalno segrevanje, ki je bilo posledica velikih vulkanskih izbruhov, in uničilo 95 odstotkov življenja na Zemlji.
Vendar pa danes vrste izginjajo še hitreje kot v katerem koli od prejšnjih petih množičnih izumiranj, ki so prizadela naš planet. Divje živali so uničene zaradi uničevanja naravnih habitatov za potrebe kmetijstva in rudarstva, onesnaževanja in pretiranega lova. Človeštvo je odvisno od zdravih svetovnih ekosistemov, ki zagotavljajo čist zrak in vodo ter hrano.
Nova raziskava je podrobno preučila morske fosile, najdene na Kitajskem pred, med in po velikem izumrtju. Zdravi ekosistemi so odvisni od zapletenega medsebojnega delovanja rastlin, plenilcev in plena, pri čemer ima vsaka skupina podobnih vrst edinstveno vlogo.
Znanstveniki so ugotovili, da je polovica vrst izumrla praktično brez sprememb v splošnem delovanju ekosistema, saj so nekatera bitja še vedno ostala v vsaki vlogi. Ko pa je izumrla še zadnja vrsta v vsaki vlogi, je ekosistem hitro propadel. »Ekosistemi so bili potisnjeni do prelomne točke, od katere si niso mogli opomoči,« je dejal Dr. Yuangeng Huang s Kitajske univerze za geoznanosti in glavni avtor študije.
»Trenutno izgubljamo vrste hitreje kot ob katerem koli preteklem izumrtju na Zemlji. Verjetno smo v prvi fazi drugega, hujšega množičnega izumrtja,« je dejal Huang. »Ne moremo napovedati prelomne točke, ki bo povzročila popoln propad ekosistemov, vendar je to neizogibna posledica, če ne bomo zaustavili izgube biotske raznovrstnosti.«
Preučili fosile z južne Kitajske
V raziskavi so preučili fosile z južne Kitajske, ki je bila med permsko-triasnim množičnim izumiranjem plitvo morje. Ekipa je poustvarila starodavno morsko okolje z uporabo simuliranih prehranjevalnih mrež, da bi predstavila ekosistem pred izumrtjem, med njim in po njem.
Veliko izumiranje so povzročili vulkanski izbruhi, ki so v ozračju povečali ogljikov dioksid, kar je povzročilo podnebne razmere, podobne tistim, ki jih danes povzroča izgorevanje fosilnih goriv, tj. globalno segrevanje, zakisljevanje oceanov in izgubo kisika v morjih.
V prvi fazi izumiranja je ostalo dovolj vrst, da so opravljale bistvene funkcije, je povedal Dr. Peter Roopnarine s Kalifornijske akademije znanosti: »Ko pa so se kasneje pojavile okoljske motnje, kot sta globalno segrevanje ali zakisljevanje oceanov, so ekosistemi ostali brez okrepljene odpornosti, kar je privedlo do nenadnega ekološkega zloma. To se je zgodilo približno 60.000 let po začetnem zlomu biotske raznovrstnosti.«
Prof. Michael Benton z Univerze v Bristolu, ki je del ekipe, je povedal: »Fosilna najdišča na Kitajskem so kot nalašč za tovrstne študije, saj potrebujemo veliko fosilov, da lahko rekonstruiramo prehranjevalne mreže. Poleg tega lahko zaporedja kamnin zelo natančno datiramo, tako da lahko korak za korakom spremljamo celotno krizo, ko so življenje v oceanih uničili toplotni šok, zakisljevanje oceanov in izguba kisika z morskega dna.«
Raziskovalci so zaključili: »Zmanjšanje biotske raznovrstnosti je lahko napoved še bolj uničujočega propada ekosistema.« Dejali so, da delo kaže, da se morajo prizadevanja za ohranjanje danes osredotočiti ne le na vrste, temveč tudi na vse različne vloge, ki jih imajo.
Znanstveniki so razmišljali, ali bi lahko spremembo okoljskih razmer povzročila druga faza izumiranja – kolaps –, vendar so menili, da je to malo verjetno. Povedali so tudi, da so potrebne nadaljnje raziskave, da bi svoje ugotovitve ponovili po vsem svetu.
Foto: KatePhotographer iz iStock
Novinar
