Na letošnjem statističnem dnevu so se strokovnjaki osredotočili na podatke o podnebnih spremembah v Sloveniji.
Na konferenci so strokovnjaki predstavili podatke o posrednih in neposrednih aktivnostih, ki prispevajo k segrevanju ozračja in posledice tega. Poleg tega so prikazali nekaj ukrepov na tem področju.
Statistični dan 2020 je tako prinesel naslednje zanimive podatke.
Plini
Izpusti toplogrednih plinov so večji kot je zmožnost rastlin, da jih odstranijo iz ozračja (gozdovi pa predstavljajo kar 58 odstotkov površine Slovenije).
Za največje izpuste toplogrednih plinov so odgovorna naslednja področja: oskrba z energijo, promet, industrija in gradbeništvo, kmetijstvo, odpadki.
Ogljični odtis povprečnega prebivalca Slovenije je večji od povprečja Evropske unije (8,4 ton proti 7,2 ton). Količina toplogrednih plinov, ki jih slovenski gozdovi odstranijo iz ozračja, ne dosega niti 9 odstotkov nacionalnih izpustov.
Odpadki in promet
68 odstotkov dnevnih poti opravimo z osebnim avtom, večina ljudi se v avtu vozi sama.
V enem dnevu proizvedemo 1,4 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca. To pomeni, da je v Sloveniji slabih 3 milijone odpadkov na dan.
Hrana
En prebivalec Slovenije na leto porabi 93 kilogramov mesa, 117 kilogramov zelenjave in 88 kilogramov svežega sadja.
Na leto pa en prebivalec odvrže 68 kilogramov odpadne hrane. Cela Slovenija torej 138 milijonov.
V enem samem gospodinjstvu en prebivalec porabi 105 litrov vode na dan. To je za enega prebivalca skoraj 40.000 litrov vode na leto.
Posledice: toplota, okolje, živali
Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja. Do konca 21. stoletja pričakujejo v optimistični napovedi dvig temperature zraka za 1,3 ˚ C, pesimistični pa za 4,1 ˚ C.
Nekateri strokovnjaki pričakujejo letno do 80 dni s temperaturo nad 30 ˚ C. S tem na eni strani hujše poletne suše, a tudi izjemne padavine in nevarnosti poplav.
Zaradi toplote izginjajo alpski ledeniki, snega je manj. Poleg tega se spreminja okolje za živalske vrste v gorovju in za pridelavo hrane.
Dviga se gladina morja, več je in bo ekstremnih višin morske gladine.
Podnebne spremembe prav tako prinašajo tveganja na drugih področjih, kot so ekonomija, sociala in politika. Predvidevajo se večja brezposelnost, migracije, spremembe davkov, politična nestabilnost, vojne za vodo, okoljski terorizem itd.
Podatke so predstavili Tanja Vidic (Statistični urad RS), Renata Karba (Umanotera, fundacija za trajnostni razvoj), Lučka Kajfež Bogataj (Biotehniška fakulteta), Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), Vlad Trusca (Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah) in Reena Shah (Združeni narodi).
Novinar
