Satelistski posnetki brazilskega dela Amazonije so junija razkrili, da je na tem območju še več požarov kot pred letom dni. Brazilski nacionalni inštitut za raziskovanje vesolja poroča, da od junija 2007 še niso zaznali toliko požarov. Brazislki predsednik Jair Bolsonaro pa se ne ozira na zahteve mednarodne skupnosti po zaščiti Amazonskega pragozda. Več kot 20 finančnih skladov iz Evrope, Azije in Južne Amerike je Brazilijo v odprtem pismu pozvalo, naj ustavi krčenje pragozda.
Junija je bilo 2238 požarov, kar je za 19,5 odstotka več kot v enakem času lani. Od januarja do junija letos so tako zabeležili 7903 požarov. To je sicer za 25,5 odstotkov manj kot ob enakem času lani. Bojijo pa se, da je glede na junijski porast letošnja situacija bolj uničujoča od lanske. Sušna sezona bo namreč trajala do oktobra. Zaskrbljeni so tudi pri Greenpeaceu in Svetovnem skladu za naravo.
Glavni razlog požarov so namerni požigi za pridobivanje obdelovalnih površin v zaščitenih predelih pragozda. Še prej izsekajo določeno površino, odpeljejo najboljši les in slabega zažgejo. Tako očiščene površine so nezakonito pridobljene, pozneje pa jih legalizirajo ter spremenijo v pašnike.
Zaradi pospešene ilegalne sečnje naj bi bilo v naslednjih mesecih posekanih dodatnih 9000 kvadratnih kilometrov deževnega gozda, meni Inštitut za okoljevarstvene študije v Amazoniji. Lani je bilo uničene površine za skoraj polovico Slovenije. Svoj delež k uničevanju pa prispeva tudi ilegalno rudarjenje.
V Kolumbiji so denimo lani izgubili gozd v površini osmih odstotkov Slovenije, vendar po besedah tamkajšnje ministrice za okolje in trajnostni razvoj Marie Claudie Garcie, si obetajo konkretne spremembe na bolje.
Bolsonero slepi mednarodno skupnost
Predsednik Brazilije Bolsonero si prizadeva zmanjšati pomen pandemije in ukiniti protikoronske ukrepe. V Amazonijo je poslal vojaške enote, uradno za preprečevanje požigov pragozda. Dejansko pa namreč za slepitev mednarodne skupnosti in prikrivanje gospodarskega izkoriščanja naravnega bogastva pragozda po tržnih zakonih. Pri brazilskem inštitutu za varstvo okolja in obnovljivih naravnih virov je odslovil dva glavna uradnika, zmanjšal proračun in predstavil zakon, ki bo omogočal odpiranje rudnikov zlata v staroselskih rezervatih.
Brazilski podpredsednik Hamilton Mourao pa pri tem pravi, da želijo finančni skladi iz Evrope, Azije in Južne Amerike videti konkretne rezultate v boju proti deforestaciji, preden bodo vlagali v okoljske projekte v državi. Pri tem je ocenil, da je brazilska vlada tarča neutemeljenih kritik. Dodaja, da ni res, da uničujejo džunglo za proizvodnjo hrane ter zanika očitke, da vlada ruši strukture za zaščito okolja.
Novinar
