V prostrani pokrajini Sibirije se nahaja ogromen krater, imenovan Batagajka, ki meri v premer 1 kilometer, v globino pa več kot 50 metrov. Mnogi domačini tej veliki luknji, ki je nastala zaradi segrevanja tamkajšnjih trajno zamrznjenih tal, pravijo »vrata v pekel«. Za znanstvenike pa je ta nenavaden pojav v površju pomembno »okno« v preteklost, ki pa se iz leta v leto povečuje.
Ogromen prepad, ki je vsako leto večji in globlji
Krater Batagajka je največji svoje vrste, pravijo pa mu tudi »mega depresija«, saj je za opazovalca pravzaprav videti kot prepad. Raziskave kažejo, da se zunanji rob kraterja vsako leto premakne za 20–30 metrov navzven.
Kako je nastala ogromna luknja v tleh?
Na tem območju se je teren začel posedati zaradi segrevanja permafrosta, trajno zamrznjenih tal. Zaradi podnebnih sprememb in vse višjih temperatur se je led, ki je utrjeval sedimentna tla, stalil in izhlapel, zemlja pa se je začela pogrezati.
Za ta ekstremen pojav je kriv človek
Sprva je erozija terena omogočilo izsekavanje tamkajšnjih gozdov v 50. in 60. letih, zdaj pa k temu še pripomore globalno segrevanje. Tako je človeško delovanje uničilo permafrost, ki je na tem območju vztrajalo že milijone let.
Kraj novih dognanj za lepšo prihodnost
Trenutno se v kraterju Batagajka srečujejo raziskovalne ekipe z vseh znanstvenih področij, da bi s pomočjo informacij, ki jih razkrivajo številne zemeljske plasti, preučevale različna obdobja razvoja okolja. Med drugim so ugotovili, da je plast permafrosta ob vznožju luknje verjetno stara okoli 650.000 let, kar pomeni, da gre za najstarejši znan permafrost v Evraziji in drugi najstarejši na celotni zemeljski obli.
Nova dognanja, ki jih bodo prinesle raziskave v Batagajki, nam bodo pomagala razumeti, kako odporno je bilo okolje na podnebne spremembe v preteklosti ter kako je bilo podnebje povezano s površjem, rastjem, živalmi in morda celo človekom v pleistocenski dobi. S temi znanji bomo imeli več informacij za spopadanje s trenutno podnebno krizo.
Novinar
