Nova raziskava razkriva, da se je največje tropsko šotišče na svetu pred tisočletji zaradi podnebnih sprememb spremenilo iz velikega skladišča ogljika v vir škodljivih emisij ogljikovega dioksida.
Globalno segrevanje na območju Konga bi lahko nevarno pospešilo podnebne spremembe
V času gradnje Stonehengea pred 5000 leti se je podnebje v osrednjem Kongu začelo sušiti, zaradi česar so šotišča začela oddajati ogljikov dioksid. Šotišča so prenehala izpuščati ogljik in so se vrnila k odvzemanju ogljika iz ozračja šele, ko se je podnebje v zadnjih 2000 letih spet začelo vlažiti, je razvidno iz obsežne mednarodne študije, ki jo je koordinirala Univerza v Leedsu.
Znanstveniki, ki so sodelovali v študiji, opozarjajo, da bi se lahko zgodovina ponovila, če bi sodobno globalno segrevanje povzročilo sušo na območju Konga, kar bi nevarno pospešilo podnebne spremembe.
Če bi se to zgodilo, bi se lahko iz šotišč v ozračje sprostilo do 30 milijard ton ogljika v obliki ogljikovega dioksida, močnega toplogrednega plina. To je enako svetovnim emisijam zaradi izgorevanja fosilnih goriv v obdobju treh let.
Profesor Simon Lewis z Univerze v Leedsu in University College London, eden vodilnih avtorjev študije, je dejal: »Naša študija prinaša kruto opozorilo iz preteklosti. Če se bodo šotišča izsušila čez določeno mejo, bodo v ozračje sprostila ogromne količine ogljika, kar bo še pospešilo podnebne spremembe. Obstaja nekaj dokazov, da se sušna obdobja v Kongu podaljšujejo, vendar ni jasno, ali se bodo nadaljevala. Vendar pa dokazi iz naše študije kažejo, da so v preteklosti obstajale bolj sušne razmere, ki so sprožile razpad šotišč kot skladišča ogljika. To je pomembno sporočilo za svetovne voditelje, ki se bodo prihodnji teden zbrali na podnebnih pogajanjih COP27. Če bodo emisije toplogrednih plinov povzročile, da bodo šotišča v osrednjem Kongu postala presuha, bodo šotišča prispevala k podnebni krizi, namesto da bi nas varovala.«
Opozorila iz preteklosti
Šotišča v Kongu v osrednji Afriki so največji kompleks tropskih šotišč na svetu, saj zavzemajo površino 16,7 milijona hektarjev, kar je recimo več kot Anglija in Wales skupaj.
Kongovski in evropski znanstveniki so vzeli vzorce šote izpod oddaljenih močvirnih gozdov osrednjega Konga. Z analizo rastlinskih ostankov so raziskovalci lahko sestavili zapis o vegetaciji in padavinah v porečju osrednjega Konga v zadnjih 17.500 letih, ko je šota začela nastajati.
Z voski iz rastlinskih listov, ki so se ohranili v šoti, so izračunali količino padavin v času, ko je rastlina živela.
Ugotovili so, da hidroklimatska ranljivost šotnega ogljika v osrednjem delu porečja Konga kažejo sliko razvoja bolj suhega podnebja v osrednji Afriki, ki se je začel pred približno 5000 leti.
V najintenzivnejšem sušnem obdobju je bilo padavin manj za vsaj 800 mm na leto. To je povzročilo, da se je gladina podzemne vode v kongovskih šotiščih znižala, starejše plasti šote pa so bile izpostavljene zraku, kar je povzročilo oksidacijo in sproščanje ogljikovega dioksida.
Foto: Alan Morris iz iStock
Interval duha v zapisu šote
Pred 7500 do 2000 leti so plasti šote razpadle ali pa se niso nikoli nabrale. Raziskovalci so to obdobje opisali kot »obdobje duhov«. Isti interval duhov so našli v vzorcih šote iz več sto kilometrov oddaljene Demokratične republike Kongo (DRK), kar kaže, da se je zgodil na celotnem območju šotišč.
Dr. Yannick Garcin z Nacionalnega raziskovalnega inštituta za trajnostni razvoj v Franciji in glavni avtor študije je povedal: »Vzorci šote nam kažejo, da je bilo obdobje približno 5000 let, ko se šota skoraj ni kopičila, manj kot 0,1 mm na leto. Vzorci razkrivajo tudi, kakšne so bile padavine in vegetacija v času nastanka šote. Skupaj dajejo sliko sušnega podnebja, ki je postajalo vedno bolj suho do pred približno 2000 leti. Ta suša je povzročila veliko izgubo šote, vsaj 2 metra. Zaradi suše se je šotišče spremenilo v velik vir ogljika, saj je šota razpadala. Ta razgradnja se je ustavila šele, ko je suša prenehala, kar je omogočilo, da se je šota spet začela kopičiti.«
Šotišča so ranljiva
Znanstveniki opozarjajo, da so šotišča sicer trenutno večinoma nedotaknjena in jih lokalni prebivalci upravljajo trajnostno, vendar so ranljiva.
Poleg nevarnosti, da se šotišča zaradi podnebnih sprememb izsušijo, je regija podvržena dodatnim pritiskom, ki lahko povzročijo škodo krhkemu ekosistemu šotišč, od izsuševanja šotišč za industrijsko kmetijstvo, sečnjo in iskanje nafte.
Profesor Corneille Ewango z univerze Kisangani v Demokratični republiki Kongo, ki je vodil odprave za zbiranje vzorcev šote v DR Kongo, je povedal: »To je še ena presenetljiva ugotovitev o šotiščih. So bolj ranljiva, kot smo mislili, in vsak mora odigrati svojo vlogo pri njihovem varovanju. Države onesnaževalke morajo hitro zmanjšati emisije ogljika, da bi omejile možnost suše, zaradi katere bi šotišča presegla kritično točko. DR Kongo bo morala okrepiti tudi varstvo šotišč. Gre za enega najbolj divjih živali in ekosistemov na Zemlji, bogatih z ogljikom.«
Novinar
