Penina, Alfijev Silvestrski poljub in ognjemet so nepogrešljive sestavine tradicionalnega slovenskega silvestrovanja. Tako kot mastna hrana so prirasle k srcu Slovenk in Slovencev in težko si je predstavljati, da bi v novo leto vstopili brez njih.
V preteklih letih pa smo lahko zaznali opuščanje ognjemetov v mestih doma in tujini. K temu je pripomoglo spoznanje, da je razsvetljevanje atmosfere s pirotehničnimi sredstvi škodljivo za okolje, ljudi in živali. Onesnaženje zraka, zvočno onesnaževanje, ki vpliva predvsem na živali, in navsezadnje tudi finančni pomisleki so glavni razlogi, zakaj mesta postopoma prehajajo na prijaznejše alternative.
Zakaj je ognjemet škodljiv?
Ognjemet ni nič drugega kot množica različnih kemijskih reakcij na nebu, katerih posledica so glasni poki in barviti svetlobni učinki. Barviti učinki so doseženi tako, da proizvajalci pomešajo smodnik z različnimi kemijskimi elementi, ki proizvedejo različne barve. Stroncij in litij proizvedeta rdeče učinke, baker modre, barij zelene, kalcij oranžne …
Nekateri našteti elementi so že sami po sebi nevarni, če jih spuščamo v atmosfero. Zaskrbljujoče pa so tudi povečane vrednosti ogljikovega monoksida in dioksida ter drugih izpustov, ki jih lahko zaznamo po ognjemetu. Za zdravje ljudi so nevarni še delci, ki jih vdihnemo.
Glasni poki negativno vplivajo predvsem na živali, saj se zgodijo nenadoma in za živali povsem nepričakovano. Znani so nam prizori prestrašenih ali pobeglih domačih živali, največkrat hišnih ljubljenčkov. Nekoliko manj pa se zadevamo vpliva na udomačene in divje živali, veliko ognjemetov se konča tudi s številnimi pogini.
Alternative in izboljšanja
K sreči je človeški um sposoben najti načine za izvedbo ognjemeta tudi brez eksplozivnih pirotehničnih sredstev. Če pa je želja po pirotehniki prevelika, pa že obstajajo okolju manj škodljiva sredstva iz biorazgradljivih materialov, ki so tudi tišja.
Pionirke alternativnih ognjemetov so že nekaj časa azijske države, ki se tudi sicer soočajo s prekomerno onesnaženostjo mest. Rakete in pirotehnična sredstva so nadomestili z droni, laserji in drugo svetilno elektroniko.
Predvsem droni v zadnjih letih vzbujajo veliko zanimanja, saj so svetlobne predstave teh majhnih letečih objektov prava poslastica za vse oboževalce tehnologije in programiranja. Vsekakor nakup takih dronov zahteva večja finančna sredstva, vendar jih je moč večkrat uporabiti, hkrati pa so okolju neškodljivi. Ker ne proizvajajo nevarnih izpustov in glasnih zvokov, se zdijo še najverjetnejša alternativa oz. naslednica trenutnih ognjemetov.
Kaj pa Slovenija?
Slovenska mesta so v večji meri že opustila organizirane ognjemete, čeprav najverjetneje zaradi finančnih pomislekov. Na Bledu so lani ognjemet zamenjali z laserskim šovom, v drugih občinah pa so sredstva za ognjemet vložili kam drugam, tudi v dobrodelne namene. Od večjih mest smo lahko ognjemet spremljali le še v Ljubljani, organizirale pa so ga tudi redke druge občine.
Pri tem je treba poudariti, da Ljubljana uporablja sredstva iz biorazgradljivih materialov, ki povzročajo manj hrupa. Z organiziranim ognjemetom želijo hkrati zmanjšati število zasebnih ognjemetov, ki okolju bistveno bolj škodijo. Ali bo prestolnico tudi letos razsvetlil ognjemet, še ni znano, vendar je majhna verjetnost, da bi Ljubljana prekinila tradicijo.
Novinar
