Hobotnica je dobro znana in priljubljena jed, ki se jo lahko napravi na veliko različnih načinov. V Južni Koreji se hobotnice jé celo žive. Je tudi ena najbolj inteligentnih živali, sposobna čutiti bolečino, strah ali radost. V več eksperimentih so hobotnice uspešno rešile zahtevnejše naloge in celo v tem trenutku ribičem odžirajo del ulova naravnost iz mrež. V to jih sili intenzivno ribištvo, ki iztreblja naše oceane.
Rešitev, ki jo predlaga španska multinacionalka
Špansko podjetje pa za to predlaga rešitev. Vzgajajmo hobotnice v bazenu, kot ribe v ribogojnicah in intenzivno ribištvo se bo zmanjšalo. Ideja podjetja Nueva Pescanova je, da bi z gojenjem hobotnic zadovoljili povpraševanju po njihovem mesu, zmanjšali ribištvo, pomagali naravi, ljudem in ekonomiji.
Multinacionalka Nueva Pescanova je prvo podjetje, ki obljublja, da je našlo način za razmnoževanje hobotnic v ujetništvu. Podobno kot pande v živalskih vrtovih, se tudi hobotnice nerade parijo izven svojega naravnega okolja. Poleg tega so to inteligentna, samotarska in teritorialna bitja, ki potrebujejo veliko prostora in možganske stimulacije v ujetništvu, je za BBC povedala Stacey Tonkin iz Akvarija Bristol.
Reja hobotnic. Ja ali ne?
Prav zato njo in mnoge druge skrbi, kako Nueva Pescanova namerava voditi svojo farmo hobotnic. Če smo se kaj naučili iz industrijske reje kopenskih živali, je to, da obsežnejša, ko je reja, bolj živali trpijo. Špansko podjetje svojih načrtov ni izdalo, saj gre za poslovno skrivnost, trdijo pa, da bodo pridelali 3000 ton hobotničinega mesa letno (malo manj kot 10 ton na dan torej). Hobotnice nameravajo gojiti v obratu na Kanarskih otokih.
Organizacija Compassion in World Farming (CIWF) je že pisala mnogim vladam, da naj spremljajo podvig Nueve Pescanove, ga kritično vrednotijo in po možnosti ukrepajo. Pravijo, da sta načrt in cilj Nueve Pescanove etično in okoljsko sporna.
Preprosto ni prav
Ker so hobotnice inteligentna, čuteča bitja, ne smemo dovoliti, da se jih strpa v neživljenjske pogoje industrijske reje. Tu se sicer pojavi vprašanje drugih živali, prašičev, krav, ki prav tako živijo v slabih razmerah. CIWF na to odgovarja, da pred 100 leti še nismo vedeli o inteligenci prašičev (ki se bliža delfinom in hobotnicam), zato to ni problem. Zgolj ne ponavljajmo svojih napak.
To ni okoljska rešitev, le dober oglas
Bolj transparentna so okoljska dejstva. Nueve Pescanove trdi, da se bo z rejo hobotnic zmanjšalo ribištvo, a po vsej verjetnosti se bo zgodilo ravno obratno. Tako kot približno tretjino pridelane hrane na kopnem porabimo za hrano živine, tudi tretjina svetovnega ulova rib ne pristane na naših krožnikih, temveč v ribogojnicah. Za rejo hobotnic, ki so mesojede in pojejo tudi do 3-kratnik svoje mase na dan, bi morali torej loviti še več rib, ne manj. Tudi ribiči ne bodo nehali loviti hobotnic, saj 3000 ton ni nič v primerjavi s svetovno porabo hobotničinega mesa, ki znaša okoli 350 000 ton.
Potrebujemo nove zakone za hobotnice
Tretja težava pa je zakonodaja. Po evropskih zakonih veljajo smernice za naravi in živalim prijazno kmetijstvo samo za živali s hrbtenico. Do nedavnega je bilo to popolnoma neproblematično, saj je zajelo skoraj vse živali, ki jih načrtno gojimo. S prihodom hobotnic, ki nimajo hrbtenice in vendar so več kot le preprosti nevretenčarji, ki zanikajo evolucijsko delitev na preproste živali in tiste s hrbtenico, katerih vrhunec je človek, pa se vse spremeni.
Novinar
