Tropski gozdovi skrivajo marsikatere izredne skrivnosti. Ena od trenutno najbolj zanimivih rastlin za botanike je Triphyophyllum peltatum. Rastlina je vrsta lijane, ki je doma v tropih zahodne Afrike. Poleg zanimivih medicinskih in farmacevtskih lastnosti pa je zanimiva, ker lahko pod določenimi pogoji postane mesojeda.
Triphyophyllum peltatum je medicinsko zanimiva, saj se raziskuje njena uporabnost pri zdravljenju raka trebušne slinavke in pri zdravljenju levkemije. Njene zdravilne lastnosti pa so lahko zanimive tudi iz vidika zdravljenja malarije in nekaterih drugih tropskih bolezni. Vendar pa je velika zanimivost lijane to, da lahko svoja hranila pridobiva tudi iz živalskih virov. Na njenem jedilniku se namreč znajdejo tudi majhne žuželke, ki se ujamejo v lepljive kapljice na po površini rastline in jih rastlina nato z litičnimi encimi prebavi.
Prilagodljivost rastline se kaže v listih
Triphyophyllum peltatum je izjemno sposobna prilagajanja. Zdi se celo, da se prilagaja spremembam, ki se dogajajo v njenem habitatu. To se opazi predvsem na listih rastline, ki so lahko treh različnih oblik. Sprva ima rastlina t. i. enostavne liste, ki služijo fotosintezi. Le ti se lahko nato preobrazijo v »liste pasti«, ki imajo veliko število lepljivih pasti na svoji površini. Ko ti listi odslužijo svojemu namenu pa lahko rastlina iz njih naredi liste z dvema kaveljčkoma, ki ji omogočata, da preide v stadij lijane. Razvojne stopnje so lahko različno dolge, mesojedi stadij pa se lahko popolnoma izpusti iz razvoja rastline, ali se pojavi kasneje.
Napredek pri gojenju
Napredek, ki je opazen pri razumevanju te rastline, je sprožilec, ki rastlino spremeni v mesojedko. Triphyophyllum peltatum je namreč izredno težko gojiti, kar jo naredi težko za raziskovanje. To težavo je uspelo premostiti znanstvenikom iz Leibniške univerze v Hannovru. Rastlino so namreč uspeli vzgojiti v Würzburškem botaničnem vrtu. Izumili so namreč gojenje velikega števila teh rastlin z dodatkom posebnih hranilnih medijev v gojitvenih loncih.
Prav sposobnost gojenja Triphyophyllum peltatum je pomagala odkriti dejavnik, ki sproži preobrazbo rastline v mesojedko. Ekipa botanikov z Leibniške univerze v Hannovru pa je svojo najdbo tudi objavila v reviji New Phytologist.
Preobrazbo sproži pomanjkanje fosforja
Eden od botanikov, Traud Winkelmann, je rezultate študije povzel tako: »Rastlino smo izpostavili različnim stresnim dejavnikom, vključno s pomanjkanjem različnih hranil, in preučevali, kako se je na vsakega odzvala. Samo v enem primeru smo lahko opazili nastanek pasti: v primeru pomanjkanja fosforja.«
Rastlina je bila sposobna težave s pomanjkanjem hranil, ki jim je bila izpostavljena v svojem naravnem habitatu, uspela rešiti s privzemov teh hranil iz drugega vira. Da bi se izognila grožnji podhranjenosti, je dostop do fosforja pridobila s prebavo žuželk. »Ta nova dognanja so preboj, saj omogočajo prihodnje molekularne analize, ki bodo pomagale razumeti izvor mesojedstva,« so prepričani znanstveniki.
Novinar
